Jelenk
Ture je precej kratka, vendar kar jedrnata. Posebnega ogrevanja nisi deležen, cesta se takoj, ko se odcepi od glavne skozi dolino Kanomlje, postavi precej pokonci in ti ne dovoli oddiha vse do izravnave pri lovsko koči. Dolge asfaltne serpentine te v enakomernem vzponu vodijo skozi gozdove in na redkih odprtih delih lahko opazuješ sosednje Vojsko in dolino Kanomlje pod teboj. Na izravnavi pa so razgledi še lepši, pokaže se še Trnovski gozd. Pri kmetiji Cerar je tudi zavetišče, kjer je primeren kraj za počitek, ker te v nadaljevanju čaka precej težji vzpon do vrha Jelenka, ki je tudi edino zahtevnejše mesto na turi. Ne preveč strm, zato pa precej slab in kamnit kolovoz te pripelje na sam vrh Jelenka. Midva kakšnega posebnega razgleda nisva imela, razen tega na bližajočo se nevihto. Na srečo pa je na samem vrhu dobro ohranjen in pokrit senik, poln sena, na katerem sva udobno in na suhem počakala, da se je nevihta unesla. Spust poteka najprej v smeri vzpona, nato pa sledi cesti, ki mimo osamljenih kmetij prečka odprta pobočja pod grebenom, ki se z Jelenka spusča proti dolini Idrijce. Na kartah je ta del označen z imenom Masore. Globoko pod nami teče potok Otuška. Celoten spust je zelo odprt in razgleden, posebno mi je bil všeč pogled na velike, osamljene kmetije, ki so posejane na okoliških pobočjih. Pod Galekom pa pri novi hiši uloviš začetek ene najlepših poti, po katerih sem se vozil, stare italijanske mulatjere, ki se po vrhu razglednega grebena spušča v dolino. Z besedami je težko opisati najino navdušenje, več bodo povedale slike. Italijanom je res treba nekaj priznati, so pravi mojstri za neverjetno lepo speljane mulatjere in gorske ceste. Pri kmetiji Črv imaš možnost, da vsaj del poti povratka namesto po glavni cesti pelješ po kolovozu, ki gre po levi strani reke (gledano v smeri toka). Čaka te sicer nekja vzponov, venda je kolesarjenje prav prijetno. Naju je sicer tu ujela druga nevihta, tako da mokri usodi nisva ušla, vendar naju je čakalo le še nekaj kilometrov glavne ceste do izhodišča (in suhe obleke).
V tem delu poteka še ena lepa tura, ki se spušča po mulatjeri na drugi strani potoka Otuška. Vsekakor že komaj čakam, da se popeljem tudi po njej.