Mežakla - Jerebikovec
Kratek opis Na razgleden vrh Mežakle, Jerebikovec, nato v lepem spustu preko planine Obranice v dolino
Lokacija Gorenjska - Zgornjesavska dolina
Izhodišče Blejski vintgar (Spodnje Gorje)
Višina izhodišča 500 m
Višina cilja 1460 m
Dolžina ture 39,0 km
Skupna višina 1130 m
Okvirni čas vožnje 3h 15minut
Težavnost vzponov
Težavnost spustov
Splošna težavnost
Atraktivnost
Literatura Marko Paternu: Strme kolesnice
Opis poti Blejski vintgar - Zgornje Laze - Rekarjev rovt - planina Ravne - planina Spodnji Kozjak - planina Zgornji Kozjak - Požarov rovt - Jerebikovec -Požarov rovt - pod Oblekom - mimo planine Strženice - planina Obranica - po strmem kolovozu do stika s cesto Jesenice-Gorje - Blejski vintgar
 
Opis ture Vzpon na Jerebikovec, najvišji vrh Mežakle, je postal zaradi določenega razloga že kar tradicionalen. Letos sva bila že tretjič, vendar malo kasneje kot druga leta, tako da sva prej omenjeni razlog žal malo zamudila, zato pa sva tokrat izvedla v Strmih kolesnicah omenjeni spust mimo planine Obranica, ki je lani zaradi kasne ure odpadel. In prav ta spust je razlog, da je tura znova omenjena.
Precej dolgočasni cesti, ki se proti Mežakli vzpenja po dolini Rečice, se lahko izogneš po lepi obvozni varianti skozi Zgornje Laze, ki se odcepi levo navzgor nekaj 100 m pred omenjenim odcepom. Kasneje je vseeno treba zagristi v dolg in kar strm klanec, ki pripelje na veliko planoto, kjer je več planin. Ko se naužiješ lepe narave in razgledov, te čaka dolg vzpon z nekaj strmimi klanci, ki te mimo planin Spodnji in Zgornji Kozjak pripelje do izravnave malo pod grebenom Mežakle. Čaka te lepo kolesarjenje po dobro cestici. Preden se ponovno začne vzpon, te pot pripelje čisto blizu severnega roba Mežakle. Če pustiš kolo ob poti in greš nekaj 10 m peš do roba, boš deležen pravega helikopterskega pogleda na Hrušico in Karavanški predor. Severna stran Mežakle je tu zelo strma in divja. Po tem kratkem predahu te čaka še zadnji vzpon, ki te po, na koncu že kar dolgoveznih, serpentinah pripelje do prevala, koder se levo gor odcepi pešpot, ki po 15-minutni hoji pripelje na vrh Mežakle, Jerebikovec. Tu je znani gorski posebnež Alojzij Žakelj zgradil prav prisrčen bivak, ki te lahko včasih reši pred morebitno mokro usodo. Če pa imaš vreme lepo, pa se ti odpre eden najlepših pogledov na Julijce, kar jih poznam. Ko se slednjega dodobra naužiješ, te čaka lep spust po isti poti nazaj vse do odcepa levo med Zgornjim in Spodnjim Kozjakom. Ker je odcepov več, naj ti bo orientacija ta, da je na pravi poti čez kakih 200 m razcep, kjer se desno odcepi cesta, ki pelje okoli hriba Oblek. Če do ocepa ne prideš, je pot napačna. Pot te skozi lepe in samotne gozdove v osrčju Mežakle vodi malo gor, več pa dol, vse do stika s cesto, ki pelje v smeri planine Obranice. Po nekaj vzpona se pot umiri in več ali manj po izohipsi pripelje do planine Obranica. Planina je zelo lepa, z lepim pogledom na Blejsko jezero in okolico. Na planini ni bilo nikogar, zato pa se je sredi travnika mirno pasel gams, ki tudi pri najinem približevanju na kakih 30 m ni pokazal kakšnega posebnega vznemirjenja. Ko sva prišla še bliže, pa je le počasi odskakljal drugam. Kolovoz, po katerem poteka spust, se začne na desnem robu travnika. Spust je precej zahteven, vendar zelo lep in poteka po zelo divjem okolju. Vmes te čaka nekaj zoprnih mest, ker je globoko vgreznjen kolovoz poln vej in drevja, sicer pa je spust pravi užitek. Spust se konča pri cesti Jesenice-Gorje, po kateri te čaka še kakšen kilometer glavne ceste do izhodišča.
Vsekakor eno najlepših gorskokolesarskih doživetij na Gorenjskem. Avto najlaže pustiš na velikem parkirišču pri Blejskem Vintgarju.
   

 

Komentarji k turi
Spisal maMile na dan sreda, 19. maj 2004
V soboto sem zvozil turo in je res super. Sicer sem Mežaklo prevozil že po dolgem in počez ampak tale spust z Obrance mi je nekako zmeraj ušel. Gamsa sicer nisem videl. Upajmo da kdaj drugič.
 
Spisal darko_m na dan ponedeljek, 5. julij 2004

26 junija sem izvedel krožno 'kombinirano' varianto. Vzpon standarden: Bled - Spodnje Gorje - - Zgornje Laze - Rekarjev rovt - planina Ravne - planina Spodnji Kozjak - planina Zgornji Kozjak potem pa nisem več 100%. Sledil je spust in vzpon na odseku, ki je bil levo zelo zračen - nato pa se je kmalu pokazala tabla Mojstrana. Leva pot vodi na vrh (Jerebikovec), desno pa sem po kake pol ure prišel na cesto Mojstrana - Radovna. Seveda tu ne gre za downhill, ampak za spust, ker ti je kolo le opora (ali nadloga). Zato za morebitne ponovitve ne svetujem kolesarskih čevljev. Sledila je še prijetna vožnja preko Radovne na Bled.
 
Spisal DEPRESIJA na dan ponedeljek, 19. julij 2004
Spust ki ga je opravil Darko, Jerebikovec-Mojstrana je ena od dveh stvari zaradi katerih se vedno znova vračam nanj (ta druga stvar je razgled z vrha!). Res je da je svinjsko strm (povprečen naklon spusta skoraj 30%), vendar ravno prav tehnično 'nezahteven' da se ga lahko lotimo (in zvozimo) tudi rekreativci.
 
Spisal DEPRESIJA na dan petek, 30. julij 2004

SPUST JEREBIKOVEC-MOJSTRANA

Pri spustu z vrha sem jst prvih 100v.m. nosil. Zame je to znanstvena fantastika - prestrmo in preveč ovir (in premalo jajc)(nekateri fantje baje to zvozijo). Pri 1490v.m. sem se prvič usedel na bicikl, naslednjih 50v.m pa sem še mestoma sestopal. Nato pa je šlo brez sestopanja nadaljnih 60v.m. do stika z gozdno cesto (1390v.m.) pred pl. Mežakla. Nato po kolovozu dol in prva sinlca levo...in prideš do prelomnice. Od tukaj dalje le strmo navzdol (povprečen naklon 35%). Do doline je vse vozno - enkratna singlca! Jst sem mestoma sestopil ene 3x. <br>Mogoče bi bilo fajn dodat da je povprečen naklon na celotnem spustu nekaj manj kot 30%. Zaradi strmine se na nekaterih odsekih (kljub odlični podlagi) tudi če bi hotel, ne moreš ustaviti...ali zvoziš ali... Podlaga je skozi listje + zemlja. Kamenja je res malo (razen mestoma v sp. delu), tako da si lahko nehote privoščiš tudi kakšen padec, čeprav ga ne priporočam, predvsem na nekaterih mestih.......Singlca je glih prav široka da nimaš občutka izpostavljenosti.
Skratka...super!!
 
Spisal mare na dan sreda, 18. avgust 2004
Glede naklonov ne vem točn, jih ankol nism meru, je pa kar strmo. Res je da že ene par let nism vozu te ture,še posebej zdej k so štengce, sam če se že peleš se je priporočljivo umes ene 2x mal ustavt da se shladijo feltne, drgač se ti zgodi da ti zasuče gumo in odtrga ventilček... pol pa prid dam kukr veš in znaš (preizkušeno). Priporočljivo je tudi da se jo gre, ko je bilo prej dalj časa lepo vreme, da je podlaga suha, drgač sledijo burleske ;-)
 
Spisal Jani na dan četrtek, 19. avgust 2004
Ne delajte reklame za spust Jerebikovec-Mojstrana, si bo še kdo kaj naredil. S kolegi smo se lansko leto spustili proti Mojstrani, vendar je bilo vmes precej pešačenja. Za tiste, ki še ne poznajo, opozorilo: NE POČNITE TEGA DOMA!!!
 
Spisal Oldtimer na dan četrtek, 19. avgust 2004
No, tako hudo kot pravi Jani pa res ni. Res je strmo, podlaga so korenine, stopnice, listje, vmes se najde kakšna veja ali kamen. Najnevarnejše mesto je prelomnica med listnatim in kamnitim delom spusta, ko izgleda da gre pot navzdol kar naravnost, a ni tako. Pot ki gre naravnost se po parih metrih konča v prepadu. Prava pot je levo dol, a je manj izrazita in jo hitro zgrešiš. Zato je na tem mestu resnično potrebna previdnost. Spoznaš pa to mesto po tem da je edino tu, kolikor toliko razgledno mesto. Že možnost razgleda te dovolj zgodaj opozori, da se bližaš temu mestu. Podobno pa je nekakšnemu sedlu.
 
Spisal Jirži na dan sobota, 21. avgust 2004
Skratka, da končamo tole. Spust ni nič težji kot kar nekaj drugih spustov, opisanih na teh straneh ali v Strmih kolesnicah, nekako S6. Ta ocena pač pove, da gre za resno zadevo, ki ji je kos le kolesar, ki ima nekaj podobnih spustov že narejenih. Ostali bodo šli pač peš. Je pa potrebno opozoriti, da je zadeva na nekaj mestih izpostavljena in tam ni priporočljivo pasti. Če tam nimaš dobrega občutka, pojdi raje peš. Ne bo nihče videl :).
 
Spisal DEPRESIJA na dan sobota, 26. februar 2005
Mogoče zgolj informativno ... ker zadeva je na papirju zgledala zelo zanimiva, stanje na samem terenu pa me je postavilo na trdna tla. Kakorkoli že ... hotel sem povlečt prečko po 'grebenu' od vrha na Mežakli imenovanega Petelin (1448m) pa do Pl.Obranice (mimo Zakopa in čez Planski vrh). Naj takoj povem da steze in vlake obstajajo ... niso pa ravno primerne za kolesarjenje. Tako da odsek Petelin-Zakop ne bom opisoval ker je 100 križišč, pa tudi orientacijsko je zelo težko (dvomim da bi tudi sam uspel ponovit zadevščino - da sem najdel 'prehode' sem potreboval skoraj 2h - ni vredno ponovitve!). Tudi na vrh Planskega vrha se pride večinoma peš. No, potem pa se začne vožnja, malo po grebenu, nato pa po kolovozih/kratki odseki singl do Pl.Obranica. Lepo in večinoma tekoče. Spust priporočam, predvsem za tiste ki se bojo na turi držali bolj vzhodnega dela Mežakle. Pot je markirana...
Na Pl.Obranica pa me je zopet 'zasrbelo' ... očitno nisem imel dovolj pešačenja .. in glej ga hudiča! ... zopet sem naletel na mino! Glede na to da sem spust proti Poljanam opravil že nekolikokrat ... sem se odločil da poskusim zame novo varianto = spust Pl.Obranica-Kočna. No, kalvarijo ne bom opisoval ... zgolj na kratko ... preslabo uhojeno, mestoma zelooo strmo (še za peš), ponekod zaraščeno. Sem kaj pozabil? :)) Tekoča vožnja le zadnjih 100vm. Spust ni vreden ponovitve, vsaj z mojim znanjem obvladovanja bicikla. Torej zgolj v vednost mogočim ponavljalcem - ker vem da takih ki jih nekaj 'srbi' je kar precej ... .... omenjeno kombinacijo kolesarko/peš ture opravil 9.sept.04.
 
Spisal mare na dan sobota, 8. december 2007
Depresija: Če te zanima kako se pripelje iz Obrance na Kočno me poklič 041477895 pa se bomo enkrat zmenil k bo seveda dobr vreme, se prav spomladi... lp
 
Spisal surfer na dan petek, 8. avgust 2008
Ja spust na Kočno je kar zanimiv, vse se da odpeljat razen cca 15 m kjer se je pred leti posula ena skala.
 
Spisal Štef na dan četrtek, 13. avgust 2009
Zanima me, če je kdo že vozil spust z Jerebikovca na Gogalov rovt?