Matajur |
|
Kratek opis | Na visok in razgleden mejni hrib nad Kobaridom |
Lokacija | Primorska - Dolina Soče |
Izhodišče | Kobarid (parkirišče nasproti bencinske črpalke) |
Višina izhodišča | 210 m |
Višina cilja | 1450 m |
Dolžina ture | 34,0 km |
Skupna višina | 1170 m |
Okvirni čas vožnje | 2h 37minut |
Težavnost vzponov | |
Težavnost spustov | |
Splošna težavnost | |
Atraktivnost | |
Literatura | Marko Paternu: Strme kolesnice |
Opis poti | Kobarid - Idrsko - strm vzpon do Livka - Plohi - Avsa - planina Sleme - pod Mrzlim vrhom mimo Idrske planine - pri meji desno gor in po kolovozu do izravnave in odcepa pešpoti (Glava) - peš vzpon na vrh (20min) - nazaj po isti poti |
Opis ture | Oblačnega jesenskega dne sva šla iz Ljubljane iskat sonce. Prve zaplate sinje modrega neba in sončnih žarkov sva videla nekje v Bači pri Modreju (ali pa mogoče Modrej pri Bači, kdo bi vedel, to vedno pomešam...), ko pa sva prispela do Kobarida je bilo nebo jasno, kot se spodobi. Avto je ostal na parkirišču nasproti bencinske črpalke na začetku Kobarida, midva pa sva odbrzela proti Idrskem. Brzela sva le kratek čas, kajti kmalu zatem, ko se v vasi Idrsko zavije z glavne ceste na desno v smeri Livka, se cesta zelo hitro postavi pokonci. Pot je sicer asfaltirana, vendar so klančki strmi in do vasi Livek ni pravega počitka. Cesta se v vsej strmini še najlepše pokaže ob spustu, in takrat res leti. Na Livku se oči spočijejo ob razgledu proti dolini in hribom na drugi strani doline, za noge pa ni pravega počitka. V vasi zaviješ v smeri kažipota za Matajur, sicer asfaltirana cesta je vseeno za odtenek manj strma kot tista do Livka. V Avši je asfalta konec in začne se sorazmerno položen, konstanten vzpon po kajpada stari vojaški cesti. Vedno bolj gola pokrajina, z rumenorjavo, suho travo, drevesa z jesenskimi barvami listja in številni rdeči, bogato obloženi šipkovi grmi so krasna kulisa za kolesarjenje. Ali za počitek na še vedno toplem soncu... Pelješ se mimo planine Sleme in približno 1,5 kilometra naprej je pod Mrzlim vrhom razcep. Desna pot pelje navkreber na Idrsko planino, ti pa zaviješ navzdol. A le za kratek čas, kajti pot se kmalu začne spet vzpenjati, vendar le do (državne) meje, ki kar naenkrat v obliki nekakšne ograje zagradi cesto. Nadaljevanje je pol cesta, pol mulatjerca. Strmina sama ni niti posebne omembe vredna, vendar pa obilo mokrega odpadlega listja, ki pod sabo skriva številne lepo zaobljene kamne, rahlo oteži vzpon in naredi spust "pretresljiv". Še par sto metrov in vzpona je, ob nekakšnem parkirišču, konec. Frajerji se namreč do te točke pripeljejo z džipi. He, naprej pa morajo tudi oni peš! Bicikle sva poskrila za grmiček in skalce, ki jih tukaj res ne manjka, in jo peš mahnila proti vrhu. Izbrala sva Italijansko varianto, ki pelje po grebenu. Po dvajsetih minutah akrobatskih dosežkov v kolesarskih čeveljcih po blatnem terenu sva stopila na vrh Matajurja. Že sama pot po grebenu je izjemno razgledna, da o vrhu niti ne govorimo. Greh bi bil, če bi se človek pripeljal tako visoko in ne šel na vrh... Kobarid, greben Kobariškega Stola, Mija, krnsko in kaninsko pogorje... Spust poteka, na žalost, po isti poti kot vzpon. Mestoma je sicer "pretresljiv", ima pa zgolj eno slabo lastnost - prehitro ga je konec! Če pa se je že kdo spustil v Kobarid preko Idske planine, pa naj le sporoči. (Avtorica opisa je Tanja) |
Spisal pepo na dan četrtek, 21. avgust 2003 |
Spisal milko55 na dan ponedeljek, 25. avgust 2003 |
Tisto izohipsno prečenje Matajurja sem poskusil opraviti, vendar se je obetavna mulatjera zoľala v mukotrpno stezico, kjer se je v glavnem guralo in nosilo bajk. Na ostrem levem ovinku, kjer se je steza močno dvignila navkreber proti Idrski planini, sem obupal in se vrnil na izhodiąče. Če bi nadaljeval, bi se pribliľal Idrski planini, s katere sem ravno priąel .Se pa strinjam s pepotom, da je poiskati spust iz Peratov do Idrskega, saj je tisti asfalt le za doseganje hitrostnih rekordov. Mislim, da je ąlo blizu 80km/uro. |
Spisal frane na dan nedelja, 14. september 2003 |
V Idrsko sem se peljal letos spomladi. Za Perati po kolovozu čez senožeti. Potem odcep rahlo desno. Kot ste že ugotovili je potem mulatjera zaraščena in zasuta. potem stik z gozdno cesto, spet desno rahlo navzdol do lovske preže. Sledi gozdna vlaka, ki jo je dobro voziti v suhem saj je teren ilovnat, drča pa ima skoraj idealen polkrožen profil. Verjetno vlačijo kar cela drevesa s krošnjo vred. Vlaka se konča tik za vasjo Idrsko. |
Spisal pepo na dan sreda, 8. oktober 2003 |
Frane, kateri odcep rahlo desno? S Peratov gre lep kolovoz čez senožeti, pri seniku je potem odcep slabe poti desno, dober kolovoz pa gre naprej. Je to ta odcep?
|
Spisal Marjo1 na dan torek, 14. oktober 2003 |
Z biciklom se da komot pripeljat tudi na vrh. Pri vzponu, potem ko smo že mimo Konjske gute (nad planino), pridemo na cesti do serpentine, kjer stoji tabla "Pozor državna meja". Namesto nadaljevanja po cesti gremo naravnost mimo table in pridemo na muletjero, ki nas pripelje tik pod vrh. Naletimo na table, ki nas usmerijo navzgor na vrh ali naravnost naprej, do Benečanske koče. Razen parkrat po kak meter, vse prevozno. Zaradi prečkanja meje ne se sekirat. Le kak dokument imejte za vsak slučaj pri sebi. Na omenjeno mulatjero pelje z ceste tudi markirana pešpot, ampak je tu potrebna nošnja kolesa čez en strm odsek. |
Spisal NEZNANC na dan ponedeljek, 17. maj 2004 |
Da se spust nadaljevati preko vzpona na Livške ravne navzdol na Volče ali na nadaljevati do Lig-a... |
Spisal MatTo (ex giantxcx) na dan ponedeljek, 12. julij 2004 |
Najlepša kombinacija enakomernega vzpona in pestrega spusta, ki sem jo pred kratkim (zaenkrat le) zaslutil : Livek-Idrska planina-mulatjera Rommel-vrh Matajur-slovenski planinski dom -Štupca. Vse markirano, za frirajderje tudi prevozno.Več v moji fotogaleriji. |
Spisal Matjaž na dan nedelja, 17. oktober 2004 |
V Kobarid se da spustiti iz Svinske planine ne iz Idrske.Svinska planina je za Idrsko.Dostop do nje je naprej od " parkirišča ".Tam se začne cesta rahlo spuščati v dolgem levem zavoju.Na koncu zavoja pri koritu se zavije levo.Začetek poti je slabo viden, ker je visoka trava.Pot nadaljuješ mimo zapuščenih štal proti gozdu.Od tu te pelje ena sama pot do vasi Sužid ali Svino. |
Spisal milko55 na dan torek, 23. november 2004 |
Bravo Matjaž. Če boš pri koritu zavil levo, pojdeš v pm, ne pa na Svinsko planino. Saj korito je na levi strani ceste, odcep pa je DESNO. In prva markacija je šele na prvi večji skali in se je s ceste ne vidi. Je tako označeno, da se jo opazi, ko se človek vzpenja, pri spustu je pa ni videti. Ponovno povdarjam, da so se na tistih odsekih ljudje že izgubili, tako, da so nemškega motorista celo reševali, saj ni mogel iti ne naprej, ne nazaj. Tudi znanca Pipan in Srečo sta bluzila, pa nista našla odcepa za v dolino. Sta pa vsaj našla pot za nazaj. |
Spisal milko55 na dan četrtek, 18. maj 2006 |
Tokrat moram pritrditi Franetu. Spust iz Peratov-Idrskega resnično obstaja. Preveril tako,da sem porival bajk iz Idrskega navkreber. Po km ali dveh sem pustil v gošči bajk in jo ucvrl peš navkreber po bob stezi. Ker je zadeva nekam sumljivo desno zavijala, sem zavil na levi odcep in tako prišel skoraj na idealno stezico, ki te popelje po nekdanjih senožetih in mimo podrtih senikov. Tudi ta stezica se je kasneje izgubila,oz. je prešla na širno 20cm(gaz divjadi). Po intuiciji sem jo ubral strmo navkreber,kjer sem naletel na lepo gozdno pot, ki se je lepo vzpenjala. Zadeva se je iztekla pri pokopališču v Peratih. Nazaj grede se mi je uspelo celo izgubiti in sem celo uro iskal "parkiran" bajk. Ko sem ga našel mi je odleglo, tako,da sem se v dolino podal po smeri vzpona, pa čeprav sem imel na kolesu "slajkice". Ob priliki moram zadevo ponoviti in si bolje zapomniti smer, saj je poti kar nekaj in vse nekam vodijo. Občasno sem sledil sledem,ki jih je pred menoj pustil motokros motor,vendar se je tudi on lovil, saj se je pogosto vračalna glavno stezo. |
Spisal frane na dan ponedeljek, 9. oktober 2006 |
MatTo je dobro slutil. Dvakrat sem že spustil z zahodne rame Matajurja (Visoka glava 1541). Kjer peš pot zavije ostro v vršni greben nadaljuješ čez dol zaraščen z malinami. Na rami najdeš markirano italiansko stezo na vrh. Spust poteka po večinoma kamniti mulatjeri čez Mrsinske planine do ceste nad vasjo. |
Spisal frane na dan ponedeljek, 9. oktober 2006 |
Lep, a nezahteven spust je po smeri, ki jo je opisal Marjo1: od Doma beneških planin. Namesto nazaj čez mejo na slovensko stran lahko nadaljuješ po markirani poti na makadamsko cesto. Čez cca 2 km na serpentini zaviješ spet na markirano pot 736. Po nekaj serpentinah se spustiš na kolovz in zaviješ levo. Vztrajaš stalno naravnost. Kolovoz se stisne v stezo, ki te pripelje v Jevšček. Priporočam zemljevid 1:25000 Tabacco št.041, ki pokriva od Stola in Matajurja, Benečijo in greben Kolovrata do Korade. |
Spisal Frane na dan torek, 31. oktober 2006 |
Da ne bo Milko55 spet pešačil, se žrtvoval zadnji lep jesenski dan. Nad vasjo Perati edini odcep z asfalta desno na severno pobočje Matajurja. Kolovoz v ravni liniji preči še pokošene travnike. Pelji naravnost mimo stebrov propadlega senika, drugega senika s streho do tretjega senika, kjer zaviješ po desni stezi, ki vodi rahlo navzdol. Na leskovo vejo desno ob poti sem obesil dve modri vrvici za seno. S senožeti še zadnjič vidiš v dolino, Kobarid in Idrsko. Steza nadaljuje skozi gozd in preči dve grapi, kjer je treba peš. Nadaljuješ mimo dveh podrtih senikov stalno v isti smeri. Steza se razširi v kolovoz in ko v loku zavija desno skoraj za 90stopinj zavij v breg levo proti smrekam! Kmalu se stezi od spodaj priključi gozdna cesta. Nadaljuj po njej v smeri vožnje. V prvem razcepu ceste greš desno do jase z lovsko prežo. Začne se drča za spravilo lesa. Takoj za prežo drča zavija v loku desno - podrto drevo lahko obvoziš po levi. Z orientacijo ni več skrbi - drča se konča pri zadnji hiši v vasi Idrsko. --> sporoči kako ti pošljem slike! frane@aet.si |
Spisal Matej na dan torek, 7. avgust 2007 |
V soboto sva s kolegom začela vzpon v Idrskem. Do omenjenega »parkirišča« sva se brez problemov pripeljala po opisu. Tu pri koritu stoji kol s smernimi tablami. Midva sva se peljala še malo naprej v smeri lovske koče, oziroma Sužidske planine. Pot je verjetno nekdo popravil, tako da je prevozna tudi z dobrim terencem (srečala pa sva tudi možaka s štirimi konji). Ko sva prispela do zapuščenega korita, sva odnehala, ker se je pot začela preveč spuščati. Na zemljevidu pelje pot naprej mimo lovske koše na Sužidsko planino. Nato pa strmo dol v Robič. Ali kdo to pot pozna? Bolj važno je, da sva se odločila za spust v Sužid preko Svinjske planine. Na Svinjsko planino te usmeri smerna tabla pri koritu. Do planine kolo v glavnem porivaš, vendar samo 10 minut. Tam pa se začne pot (pod stanovi), ki pelje v Sužid. Večji del je kar strma in zahtevna singlca, ki preide na koncu v gozdno pot s profilom črke U, ki ima na dnu še kamnit kanal. Prevozno je praktično vse. Na singlci je zahtevnih nekaj skalnih skokov in par ostrih zavojev. Spodaj v drči pa je zabavno (vsak od naju je enkrat zapeljal do dna, v kanal). V mokrem je verjetno še bolj zabavno. Ko pripelješ v Sužid, na križišču pred vasjo zapelješ levo, nato po ravnem do gozda. Prečiš hudournik in se vzpneš v vas Svino. Iz vasi se spustiš v Kobarid. Tako se izogneš glavne ceste. Lepa tura in zelo prijazni ljudje (V Idrskem sva lahko parkirala v senci pri neki hiši, možak s konji je povedal da je pot v Sužid prevozna s kolesi, domačinka v Sužidu pa nama je pokazala bližnjico v Kobarid). |
Spisal milko55 na dan sreda, 22. avgust 2007 |
Matej,prav si vozil.Je pa fino,če so se postavile table. Na poti podol(kmalu ko prideš na U odsek) obstaja en desni odcepek,ki te po pobočju pripelje v Svino.Ta del poti je v zelo slabem stanju in se ga verjetno opušča.No,mi smo dobili pri odcepu lokalno maskoto,pa nam je pokazal kje se gre.Načeloma pa ga odsvetujem. Me pa malo čudi prevoznost od korita do Svinske planine.Tisti del je vedno zahteval popolno zbaranost in obvladovanje bajka.Ampak se je vozilo.In padalo.Saj to spada zraven.In na planini te je za dobrodošlico pričakal "drevored" kopriv.He,he. Tisto pot od l.k. via Robič pa kar pozabi.Ni bajkabilna,saj mi je še za peš nihče ni svetoval. |