Grižnik in Trstelj
Turo sva zaradi subjektivnih razlogov začela v Gabrovici, primerno izhodišče pa je tudi glavno mesto Krasa, Komen. Če začneš turo tu, se odpelješ do Kobjeglave po glavni cesti proti Štanjelu. V Kobjeglavi je glavne ceste zate konec in skozi vas se odpelješ mimo vodnjaka v smeri oznake za turo št. 4 (zemljevid S kolesom po Kraškem parku). To je nekako srednja cesta v smeri proti S. Skozi vas slediš najširši cesti, ki najprej zavije proti Z, nato pa spet proti S. Na koncu vasi se začne kolovoz. Greš desno in na naslednjih razcepih spet desno, dokler ne prideš do križišča štirih kolovozov. Tu greš naravnost do gaja črnega bora, na kar te opozori talna tabla. Na razcepu malo kasneje greš po desnem kraku (slabše zvožena cesta), ki se kmalu zoža. Sledi krajši vzpon in nato spust do stika z makadamom, ki pripelje z desne. Tu greš levo, ko prideš na rob travnika desno, nato pa na križišču sredi travnika levo navzgor (preko širokega travnika) v smeri hriba Rabotnice (smer Z). Na sedlu med Rabotnico in Golcem stoji vetrni stolp (talna tabla). Kratek skok do Golca ti odpre lepe razglede na Vipavsko dolino in pobočja Čavna. Slediš kolovozu levo. Sledi daljši spust mimo kmetije Grižnik, kjer se začne asfalt, vse do stika s cesto Komen-Branik. Po cesti greš desno, spustiš se do prve serpentine, kjer se spet začne vzpon do vasi Pedrovo. Vas ima lepo lokacijo, visoko nad Vipavsko dolino z lepim pogledom na Julijce v daljavi. na koncu vasi se asfalt konča in cepi v dva kolovoza. Pravi je levi, ki se najprej strmo, nato pa položno vzpenja. Na začetku je kolovoz precej razrit, zato priporočam malo hladnejše vreme. Ker poteka po senčni strani, sva imela blatni kolovoz zamrznjen in vožnja ni bila večji problem, v toplejšem vremenu pa bi pot po blatu utegnila bii precej neprijetna. No, kmalu se pot izboljša in po daljšem levem ovinku se pripelješ na preval in do stika s cesto, ki pripelje z leve in gre naravnost navzdol. Naša pot pa gre desno in se po kratkem vzponu začne spusčati vzdolž južnih pobočij Kopice. Prijetno kolesarjenje te pripelje do stika s makadamsko cesto, ki ji slediš desno nekaj 100m do prevala Železna vrata, kjer se začne asfalt. Tu izbereš skrajno levi kolovoz, v smeri oznake za Trstelj. Pešpot se kmalu odcepi levo, ti pa slediš kolovozu, ki se začne položno vzpenjati vzdolž severnih pobočij Trstelja. Vidljivost je bila izredna in kmalu sva lahko občudovala fantastičen pogled na pobeljene Julijce s Triglavom in Krnom na čelu, levo od Kaninove skupine pa so se z vsakim višinskih metrom odpirali novi razgledi, vse do Dolomitov v daljavi. Greš mimo odcepov dveh kolovoz levo navzgor, na tretjem razcepu pa bo le treba v hrib (tu naravnost pelje le še slabši zaraščen kolovoz). Čaka te pošteno strm klanec, po katerem prideš do gozda in stičišča štirih kolovozov. Zaviješ levo in se po krasnem, z iglicami posutem kolovozu pripelješ do stika s glavno cesto, tik nad kočo na Trstelju. Še kratek klanec do vrha in že imaš priložnost z vsega 643m visokega hriba hkrati opazovati Triglav in ves Tržaški zaliv. Atlas Slovenije od Pedrovega pa vse do vrha ni najbolj natančen, kolovoza do vrha pa sploh ni narisanega, zato vzemi zemljevid z rezervo, opis pa je kar natančen, zato ne bi smelo biti večjih problemov. Sonce je prav prijetno grelo, zato sva se zadržala dlje, kot je bilo predvideno. No, čakalo pa naju je še kar nekaj km. Po isti poti se spustiš nazaj do stika štirih kolovozov pod vrhom, greš po levem in čez nekaj metrov prideš do (znane) ceste, ki pelje po celem grebenu vse do Fajtejga hriba. Ta pot je bila v prejšnjih turah na Trstelj že večkrat opisana, zemljevid pa je kar natančen, zato sledi le še komentar k povratku. Ker naju je že malo preganjal čas, sva se z Lokvice vrnila kar po glavni cesti do Lipe in nato po znani bližnjici do Komna. Glavna cesta na Krasu na srečo nima tistega prizvoka, ki pomeni obilo norcev, ki švigajo tik mimo tebe. Ne, kljub lepemu dnevu in prazniku bi lahko vse avte, ki sva jih srečala med Lokvico in Lipo, preštela na prste (obeh) rok. Pred Lipo greš na ostrem levem ovinku naravnost. Lepa bližnjica te po solidnem kolovozu pripelje v Sveto (kjer lahko obiščeš Igorja Maherja, avtorja Velikega kolesarskega vodnika po Sloveniji in zemljevida S kolesom po Kraškem parku). Do Komna te čaka še kratek spust. Midva sva šla po bližnjici še naprej do Gabrovice, kjer so doma Tanjini starši in kjer naju je čakala že kar željno pričakovana večerja. Ti pa se lahko podpreš v eni izmed številnih dobrih gostiln v okolici.
Kot sem že večrat omenil, ni v Sloveniji kolesarske sezone nikoli konec. Poleti hribi, pozimi pa Kras in Primorje. Na Krasu je le redko sneg, sončni dnevi pa so prijetno topli. Le burje ne sme biti... No, zimsko opremo pa vseeno priporočam, razlika med senčno in sončno stranjo je lahko tudi 10°C ali več. Stopovcem pa še enkrat pohvala za zelo lepo varianto vzpona na Trstelj.