Koreno in Pasja Ravan
Avto navadno pustiva kar v Dvoru pri gasilskem domu. Kratek spust v smeri Polhovega Gradca te pripelje do odcepa proti Horjulu. Po nekaj kilometrih rahlega vzpona prideš do majšega sedelca. Tu se desno odcepi cesta, ki na prvi pogled vodi le do bližnje kmetije. Pa videz vara, mestoma kar pošteno strma cesta te pripelje na grben ravno pri razgledni cekvici Koreno. Tu je priložnost za krajši počitek in razgledovanje po okolici. Lepo se vidi Barje, Črni vrh, Sv. Jakob in Katarina, bodoči cilj Pasja Ravan, v daljavi pa hribi. V nadaljevanju te najprej te čaka spust do vasi Ulaka, takoj za njo pa se še pred spustom desno odcepi kolovoz, po katerem poteka pešpot do Samotorice. Prvo cesto prečkaš, na drugi pa zaviješ levo in se spustiš do omenjene vasi. Tu te čaka hiter spust po asfaltu do Ljubljanice, majhne vasi na stičišču cest Polhov Gradec-Horjul-Gorenja vas. Tu se zopet začne vzpon na dolg greben, ki se od Butajnove nadaljuje vse do Črnega vrha in še naprej. V Butajnovi zaviješ levo v smeri Planine. Tu se svet odpre in nadaljevanje poteka več ali manj po grebenu z lepimi razgledi na vse strani. Na žalost (ali pa na srečo) greben ni raven, pač se pot ves čas vzpenja in spušča, tako da ne postane dolgčas. Zaradi vseh teh vzponov in spustov je tura tudi napornejša, kot bi človek pričakoval. Zaradi mnogih razcepov je dobro spremljati svoj položaj na zemljevidu, na srečo pa so mnogi razcepi označeni; na splošno greš v smeri Pasje Ravni oz. Črnega vrha. Pod Pasjo Ravnjo se levo odcepi precej slab in strm kolovoz. Po kratkem boju z kotalečimi se kamni se pripelješ na izravnavo, kjer se pot izboljša in kolesarjenje do vrha je le še formalnost. Na vrhu preseneti velika planota. Menda ni bilo vedno tako, potem pa so vrh splanirali vojaki za kdo bi vedel kakšne potrebe. Hkrati pa si se pripeljal tudi na najvišji vrh Polhograjskih Dolomitov, z 1029 m je za 8 metrov višja od Tošča. Vendar ne vem, ali so ga merili pred ali po "gladenju" vrha. Na povratku se najprej spustiš nazaj do ceste, nato pa greš levo proti Črnemu vrhu. Za spust v dolino je več možnosti, recimo asfaltna "magistrala" mimo Črnega vrha, meni pa je ljubša varianta po ozki dolini reke Velike Božne. Ko se po spustu svet odpre, zaviješ ostro desno na makadamsko cesto, ki te v lepem in zelo hitrem pustu pripelje do kmetije Rebrčen. Sledi kratek vzpon, nato pa spet hiter spust vse do stika s širšo cesto. Tu zaviješ levo in v rahlem spustu slediš toku reke vse do stika s cesto Črni vrh-Polhov Gradec. Tu zaviješ desno in spet v rahlem spustu slediš toku reke do Polhovega Gradca. Do izhodišča, Dvora te čaka še nekaj km po glavni cesti proti Ljubljani.