Mokrec
Cesto, ki se iz Iga vzpenja proti Kureščku, zapustiš po kakšnem kilometru vzpona, praktično je to prvi 'resni' odcep makadamske ceste desno. Na odcepu je tudi tabla, da vožiš na lastno odgovornost (hm, na čigavo pa sem vozil do sedaj po asfaltu?). Lep makadam poteka po senci gozdov, vzponi pa niso strmi, zato je tura tudi primerno poletno razmigavanje. Kmalu prideš do ceste, ki pripelje z leve in greš po njej desno. Bolj strm vzpon te znova pripelje do križišča, kjer greš spet desno. V nadaljevanju je križišč precej, zato je zelo koristno spremljati svoj položaj na zemljevidu, čeprav precej cest manjka. Kmalu se svet odpre in na desni se pokaže sosed Krim. Na naslednjem razcepu greš desno (to križišče si velja zapomniti, ker se boš na spustu pripeljal z leve). Malo naprej je spet manjši odcep levo, ti greš naravnost. Nato se pripelješ na križišče z boljšo cesto. Po njej greš levo. Na kratki izravnavi greš zopet levo, nato pa prideš do križišča štirih cest. Na vrh Mokreca gre srednja cesta, ki je med skrajno levo in tisto naravnost in se rahlo vzpenja. Na poti do vrha boš naredil krog okoli vrha. Vrh je odprt in ponuja nekaj razgleda, vendar kaj dosti videti na žalost ni.
Na povratku se vrneš do križišča štirih cest in zaviješ ostro levo. Spust te pripelje do izravnave in križišča petih (5) cest. Greš po levi in prideš do idiličnega travnika z lepo hišico. Greš mimo nje po cesti, ki se začne vzpenjati. Kmalu se pot prevesi in začne se spust. Na prvem križišču greš desno dol, na drugem pa prideš na cesto, po kateri si se prej vzpenjal. Zopet zaviješ desno in se po smeri vzpona odpelješ do izhodišča.
Kratka in senčna pot, primerna za poletno popoldne, brez večjih zanimivosti, vendar po lepih in redko obiskanih gozdovih brez nadležnih motoriziranih turistov.