Idrijske Krnice, Vojsko in Pršjak
Kratek opis Preko Idrijskih krnic na Vojsko in lep spust po singlci skozi grapo Pršjak
Lokacija Primorska - Okolica Idrije
Izhodišče Dolenja Trebuša (kraj, 15 km naprej od Idrije proti Mostu na Soči)
Višina izhodišča 191 m
Višina cilja 1000 m
Dolžina ture 38,0 km
Skupna višina 1160 m
Okvirni čas vožnje 3h 24minut
Težavnost vzponov
Težavnost spustov
Splošna težavnost
Atraktivnost
Literatura karta Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, Marko Paternu: Strme kolesnice, Non-stop
Opis poti Dolenja Trebuša (gostilna pri mostu čez Idrijco) - nazaj po glavni cesti v smeri Idrije do odcepa proti Šebreljam (približno 6 km) - desno čez most in nato vzpon do Šebrelj - v Šebreljah desno proti Idrijskim Krnicam - na prvi serpentini naravnost na makadam - na dveh križiščih greš obakrat desno - na stiku z glavno cesto proti Idrijskim Krnicam levo - na odcepu proti Jagrščam desno - na sedlu Šebreljski vrh naravnost - na grebenu pri kmetiji Stan desno proti Oblakovem vrhu - spust na Oblakov vrh - na stiku s cesto desno in čez 30 m levo na kolovoz proti Stržnikarjevem vrhu - mimo kmetije Zatreb - na izravnavi mimo kmetije Stržnikar naravnost - spust do kmetije Gačnik - na križišču desno v smeri Gačnika - kratek vzpon in nato spust do kmetije Brdar - ogled Brdarjevega slapu desno dol pri kmetiji - rahlo gor in nato spust do križišča - desno v smeri kažipota za Medveda - mimo senika Medved - do konca ceste pri kmetiji Hval - levo do naseljene hiše in po travnatem kolovozu desno ob hiši - do zapuščene hiše s slamnato streho - levo po pobočju po slabo vidni poti ob daljnovodu - spust po poti do naslednje hiše - na dvorišču levo na nadaljevanje poti - spust do potoka Pršjak - pred hišo ob potoku desno navzdol - po poti po desnem bregu grape vse do kmetije Krt - desno na asfaltno cesto in spust do izhodišča
 
Opis ture V okolici Idrije je tura Stržnikarjev vrh edina tura iz Strmih kolesnic, ki je še nisem prevozil. Razlog je ta, da vzpon poteka po precej prometni in prašni cesti na Oblakov vrh, spust pa prav tako po cesti v dolino Trebuščice. Torej, ne preveč zanimiv vzpon in ne preveč zanimiv spust. Edina svetla točka je vzpon po lepem kolovozu z Oblakovega vrha do Stržnikarjevega vrha, pa še tega sem že prevozil v eni prvih tur na tem koncu. Tako je kazalo, da bo tura ostala neprevožena, vse dokler nisem na Non-Stopovih straneh odkril varianto spusta po grapi Pršjak, ki jo je očitno prispeval dober lokalni poznavalec, kajti poti ni na nobenem zemljevidu. Torej, spust je bil 'rešen', še vzpon je bilo treba popraviti. Tega sem si zamislil tako, kot poteka pri turi Idrijske Krnice, le da na sedlu pri kmetiji Stan namesto proti Krnicam zaviješ proti Oblakovem vrhu. Ta varianta je precej lepša, ker je zelo razgledna in malo prometna. Edine avte boš srečal na asfaltni cesti do Šebrelj, kasneje pa je verjetnost majhna in to na lepo, sončno nedeljo.
Na turo sva se odpravila s Snailom. Avto sva pustila na parkirišču pred gostilno na odcepu ceste proti Dolenji Trebuši. Do odcepa ceste proti Šebreljam naju je čakalo 6km glavne ceste, vendar je pot na srečo hitro minila. Takoj za mostom se cesta proti Šebreljam postavi kar solidno pokonci. Do vasi te čaka skoraj 4 km v povprečju 10% strme ceste. Ko se strmina končno unese, se ti odpre lep pogled na zanimivo planoto, kjer stoji vas. Povsod naokrog planote strma pobočja v dolino, sama planota pa prav idlična z lepimi razgledi na okoliška hribovja. Malo nad vasjo, na prvi serpentini zapustiš asfalt in se po lepi makadamski bližnjici pod Ravnim vrhom začneš vzpenjati proti Šerbreljskemu vrhu. Kmalu zopet prideš na pot, ki si jo prej zapustil. Do Šebreljskega vrha te čaka še nekaj solidno strmih klancev, nato pa sledi krajši spust. Pri kmetiji, mimo katere se pelješ, imaš čudovit pogled na vse tri glavne vrhove škofjeloškega hribovja, Porezen, Ratitovec in Blegoš. Še nekaj vzpona te pripelje do najvišje točke, prevala pri kmetiji Stan, kjer zaviješ desno v smeri Oblakovega vrha. Sledi strm spust po preko strmih pobočij napeljani vijugasti cesti. Oblakov vrh je primeren kraj za krajši počitek, nato pa zopet sledi vzpon po kolovozu proti Stržnikarjevem vrhu. Pot je pred kratkim doživela nekaj podorov in so jo šele nedavno naredili prevozno. No, z biciklom prevoznost običajno ni problem, podori gor ali dol. Pri kmetiji Zatreb se precej slaba cesta izboljša in po travnatem kolovozu se vzpneš do izravnave pod Stržnikarjevem vrhom. Lepi razgledi kar kličejo po malo daljšem počitku. Po, najprej kolovozu, nato pa cesti se spustiš do kmetije Gačnik in križišča malo naprej. Tu je začetek znane grape Gačnik, ki je precej popularna med pristaši 'patokinga', kot temu menda rečejo domačini. Vsekakor precej bolj simpatičen izraz, kot uvoženi kanjoning. Po kratkem vzponu se začne spust, ki pripelje do kmetije Brdar. Tu proporočam ogled Brdarjevega slapu, prvega slapu v Gačniku, ki je nekaj metrov desno pod kmetijo. Na odcepu malo naprej zaviješ desno. Hitri spust po mestoma slabi cesti te pripelje najprej do velikega senika, nato pa se cesta konča pri eni obljudeni in nekaj razpadajočih hišah. Tu sta dva cucka, večji je na verigi, mali pa je zelo glasen. Iz hiše se je pokazala starejša ženica, ki sva jo vprašala za pot. Mali cucek se je tako drl, da sem moral skoraj kričati, da me je gospa sploh slišala. Šele, ko ga je zaprla v hišo, sva se lahko normalno sporazumela. Torej, prava pot je travnat kolovoz, ki gre tik desno ob hiši. Tu en zavije desno dol, ki pa ni pravi. Malo naprej je razpadajoča hiša z zelo lepo ohranjeno slamnato streho. Ob hiši nadaljuješ levo v smeri daljnovoda. Tu je začetek čudovitega spusta, ki prečka strma pobočja, visoko nad grapo Pršjak. Kmalu prideš do naslednje zapuščene hiše. Zaviješ ostro desno na dvorišče, nato pa takoj levo na nadaljevanje poti. Lepa siglca se kasneje odpre in poteka preko travnatih pobočij. Kmalu se pripelješ do potoka Pršjak in hiše poleg njega. Pred njo zaviješ desno dol. Malo naprej pot pripelje v gozd. Začne se siglca, ki ves čas pelje po ozki stezici po desnem boku grape visoko nad potokom. Spust je v celoti vozljiv (težave lahko povzroča le kakšen kamnit prehod preko stranskih grap) in izjemno doživetje. Tako enkrat pripelješ okoli roba in pod teboj se odpre slap in tolmun globoko spodaj. Naslednjih 30 metrov je tudi edino zahtevno mesto spusta. Pot je ozka in zelo izpostavljena, zato zahteva popolno koncetracijo. Vsaka napaka se konča 40 metrov niže v tolmunu. Če nisi popolnoma prepričan(a) vase, pojdi teh nekaj metrov raje peš. Na koncu prečke je izpostavljen pomol, od koder je razgled na slap še lepši (ko sem bil tu teden dni kasneje s Tanjo, sva opazovala, kako so 'patokingarji' z nekako sredine slapu skakali v tolmun). V nadaljevanju zahtevnih mest ni več, se pa pot vse bolj bliža potoku, kar na zalost kmalu pomeni, da je singlce konec. Pri kmetiji Krt (več kot 300 let stara domačija) prideš na asfaltno cesto, po kateri se po dolini Trebušice vrneš do izhodišča.
Najprej lep vzpon po razglednih grebenih, nato pa presenetljivo nezahteven spust po divji in samotni grapi v dolino Trebuščice.
   

 

Komentarji k turi
Spisal Fantastičnih 5 na dan ponedeljek, 22. avgust 2005
Čudovita tura. Avto je najbolje pustiti pri šoli (z glavne ceste čez most in desno po spodnji cesti, koordinate WGS84: N46 05 39.0 E13 50 19.4). Tam je lepo parkirišče, kjer nisi nikomur v napoto. Pred vhodom v šolo je nadstrešek, kjer smo se po turi v nalivu preoblekli. Od izravnave pod Stržnikarjevem vrhom nadaljuješ po desnem kolovozu naravnost. Ni nas zavedla nova makadamske cesta, ki se levo vzpne proti vrhu. Pri Brdarju smo hoteli prekmalu zaviti desno, vendar smo se pravilno spustili po cesti naprej in našli omenjen odcep, ki je označen z markacijo (Medved – Dol.Trebuša). Kot nam je povedala starejša ženička (psi nas niso preveč motili) se je streha na slamnati hiši udrla, tako, da ni več vidna. V nadaljevanju travnate singlce izbiraj odcepe, ki gredo dol (če se pot začne vzpenjati si zgrešil). Pri slapu Pršjak nas je ujela močna nevihta, ki pa je turo le popestrila, saj se je spodnji del poti spremenil v potok.
Čestitke za odlično MTB stran.
 
Spisal tadej na dan četrtek, 2. september 2010
OPOZORILO: Včeraj (1.9.2010) sva s kolegom odpeljala tole lepo turo, vendar sva zadnji del malo spremenila. Pri kmetiji Brdar naju je domačinka opozorila, da stezice pri Pršjaku ni več, ker vkopavajo tramove za daljnovod. Dejala je še da je nadevno nekdo (kolesar?) zgrmel v tolmun in se ubil. Ne vem sicer če vse to drži, ker sva se odločila da ne tvegava in sva se spustila po makadamski cesti v dolino.
 
Spisal Boris na dan ponedeljek, 10. oktober 2011
Tale zadnja informacija pa ne drži, mi smo jo odpeljali včeraj in je še prav lepo tam kot je bila. Smo pa šli drugje v grapo, več pa najdete na povezavi. https://picasaweb.google.com/117203276181969104622/VrsePrsjak#
 
Spisal Boris na dan ponedeljek, 10. oktober 2011
Še dobro da sem to zadnjo iformacijo prebral šele danes, mi smo se čez Pršjak peljali včeraj in je pot prav tam kot je bila. Razen 200m pred koncem (razsuto od vode) je pot prav lepa. Več informacij pa na povezavi. https://picasaweb.google.com/117203276181969104622/VrsePrsjak#
 
Spisal Udi na dan ponedeljek, 19. junij 2017
Namesto mimo Medveda sem se do stare Pršjakove bajte prebil po tracku, dosegljivem na (https://www.bikemap.net/en/route/3279261-prsjak/)
Vrhunsko ohranjena prečka med opuščeno hišo (najbrž Za Grapo ) in Pršjakovo hišo. Pod Pršjakovo hišo pa se potka res kmalu zgubi pod novejšim električnim vodom oziroma v poletnem času je zaradi robidovne težje prehodna (priporočljive dolge hlače ali ščitniki).
To je pa tudi edina opomba, ves preostali del pa je z izjemo dveh podrtih dreves čudovito vozen.