Škodovnik
Kratek opis Precej lahka tura na gozdnat hrib nad Cerkniškim jezerom
Lokacija Notranjska
Izhodišče Gorenje jezero (vas na vzhodnem robu Cerkniškega jezera)
Višina izhodišča 565 m
Višina cilja 1260 m
Dolžina ture 38,0 km
Skupna višina 710 m
Okvirni čas vožnje 2h 37minut
Težavnost vzponov
Težavnost spustov
Splošna težavnost
Atraktivnost
Literatura Marko Paternu: Strme kolesnice
Opis poti Gorenje jezero - po cesti proti Starem trgu pri Ložu - pod hribom Gola gorica desno na makadam - na dveh razcepih naravnost - pod hribom Gradec desno - pod hribom Lačnik najprej naravnost, nato levo - na naslednjem razcepu desno - naravnost mimo dveh odcepov, nato levo na cesto proti Škodovniku - na izravnavi pod Škodovnikom desno gor na izrazit strm kolovoz in po njem do jase pod vrhom - peš na pogozden, planotast vrh brez razgleda - nazaj do odcepa kolovoza in desno po cesti - na prvem odcepu desno, nato naravnost - pri gozdarski koči Križišče ostro desno na dobro in široko cesto - po njej veš čas v smeri oznak za Palčje - pri večji stavbi in partizanskem spomeniku na Vrhu Korena desno v smeri oznak za Cerknico - sledi dolg spust skozi lepo otoško dolino vse do razcrepa, kjer gre leva pot v Cerknico, ti pa zaviješ desno v smeri kažipota za Otok - nadaljuješ po najbolj zvoženi cesti oz. v smeri markacij - v vasi Laze greš levo navzdol in po makadamski cesti preko jezera nazaj do izhodišča
 
Opis ture Letošnjo pomlad se me zdravje neprestano izogiba; ne vem, s čim sem se mu tako zameril. Tako je šel skoraj cel junij s kolesarskega stališča povsem v nič. Šele proti koncu so razmere spet dopuščale nove ture. In ker je bil dan vroč, sva se odličila za lažjo (in za pridobivanje izgubljene kondicije bolj primerno) in bolj senčno turo. Lani sva bila ob podobni priložnosti na Velikem Javorniku, letos pa sva obiskala sosednji hrib, Škodovnik.
Izhodišče, Gorenje jezero je vas na vzhodnem robu Cerkniškega jezera. Avto lahko pustiš kar v vasi na majhnem parkirišču pri gasilskem domu.Naj kar takoj omenim, da so gozdovi nad jezerom pravi labirint gozdnih cest, zato se ture raje ne loti brez zemljevida. Najprej greš nekaj časa po asfaltu v smeri Starega trga pri Ložu, kmalu pa zaviješ na makadam. Pot se začne vzpenjati, vendar so klanci položni, pot pa večinoma po senci.Več ali manj se pelješ po najbolj zvoženi cesti, vendar je vseeno dobro spremljati svojo lokacijo po na zemljevidu. Blizu lovske koče Javorje zaviješ levo na slabšo cesto, ki te pripelje pod vrh Škodovnika. Do jase pod vrhom te pripelje strm kolovoz, ki se odcepi desno z glavne ceste na vzhodni strani hriba kmalu po izravnavi. Vzpon po kolovozu je težji, kot omenja Paternu v SK, na začetku dosega V6 in je zaradi slabe podlage zelo naporen. Na srečo še kmalu izboljša in pripelješ se na veliko jaso pod vrhom. Tu očitno svoje nagone na veliko sproščajo lovci, ker sta na robu jase kar dve opazovalnici. Če se ti da, se lahko odpraviš še na nekaj metrov višji vrh, ki je nad južnim robom jase. Vrh je planotast in gozdnat, zato razgleda ni. Po počitku na jasi se vrneš do ceste in greš po njej okoli Škodovnika do stika s dobro in široko makadamsko cesto pri gozdarski koči Križišče. V nadaljevanju gre pot malo dol, malo gor, veš čas skozi lepe, senčne gozdove, greš pa v smeri kažipotov za Palčje. Pri večji hiši in spomeniku Vrh Korena gre pot za Palčje levo, ti pa zaviješ desno v smeri oznak za Cerknico. Malo naprej greš mimo ogromne stare hiše z imenom Stara hiša. Kmalu te spust pripelje do lepe travnate jase Otoška dolina.Tu sva si privoščila še malo počitka. Pot Otoškim vrhom se pot znova razcepi, levo gre v smeri Cerknice, ti pa greš desno proti Otoku. V Lazah greš levo navzdol skozi vas in nato po cesti preko jezera nazaj do izhodišča.
Glede atraktivnosti je tura precej dolgočasna, brez razgledov, singlc in podobnih zanimivosti, je pa po drugi strani precej lahka, poteka po senčnih in samotnih gozdovih, naužiješ pa se lahko svežega zraka in miru. In včasih se slednje še kako prileže.
   

 

Komentarji k turi
Spisal DEPRESIJA na dan sobota, 26. februar 2005
Tura kot taka res ni bogve kako zanimiva, še posebno če si razvajen s kakšnimi 'poslasticami'. Sam sem jo odpeljal le enkrat, dec.'01, v spominu pa mi je ostala le po enem 'detajlu'. Ko sem se je lotil je bila zima, snežne podlage nekaj več kot 10cm... In na moje začudenje je bila vsa trasa vsaj enkrat prevožena od kakšnega (verjetno) lovskega terenca ... Tako da je bila tura vsa lepo prevozna (razen vzpona na Vrh), začinili pa so jo ledeni in pomrznjeni odseki. Glede na to da sem se ture lotil sam, je bila zadeva na trenutke kar zoprno samotna ... vsekakor pa je pustila name 'pozitiven' vtis! Mogoče je res v normalnih okoliščinah tura komaj omembe vredna, v 'snežnih' razmerah pa je vredna ponovitve. In glede na to da sem tam naletel sredi zime na kolesnice ... je velika verjetnost da je trasa prevozna vedno (tudi v snegu) ... Velja poskusit!
 
Spisal Andrej Velkavrh na dan petek, 5. maj 2006
Meni se zdi pa čisto fajn, čeprav je pač ves čas cesta. A mir in možnost razmišljanja odtehtata svoje. Tudi jaz imam sicer rad razgledne poti, a recimo za poleti, ko je vroče, so gozdne ceste idealne.