Planina v Plazeh
Ker sva kampirala v Lepeni, sva se odpravila kar izpred šotora. Obvoz po levem bregu Soče skozi Mišjo vas nudi lepo alternativo dostopu po glavni cesti. Pri Logu se priključiš na pot, ki je opisana v SK. Do Vasi na Skali je vzpon precej po senci in tudi kakšnih lepih razgledov ni, kasneje pa pot postane bolj sončna, kar nama je zaradi mrzlega vremena prav prijalo. Malo nad vasjo obideš zapornico, ki na srečo preprečuje avtom nadaljno vožnjo. Pot je dobra in prijetna, ne nekaj mestih se pokaže lep razgled na dolino in okliške vršace, še posebej markanten pa je pogled na stme stene grebena Velikega Špičja tik nad teboj. Kljub zelo lepi naravi sem kar nekako s strahom pričakoval lovsko kočo v Pologu, kjer je prepoved vožnje za kolesa in morebitne probleme v lovci ali rangerji. Bila sva pripravljena, da bova kolesi pač pustila tam in šla do planine peš. Pa na srečo pri koči ni bilo žive duše. No, pri koči je res znak za prepoved vožnje, čeprav kakšnega posebnega razloga za to ni, avtomobilske kolesnice na tleh pa so pričale, da se lovcev (in rangerjev) te prepovedi ne tičejo in se veselo vozijo s džipi. Zato tudi midva zadržkov nisva več imela in po sicer slabši, vendar utrjeni cesti sva se odpeljala naprej. Kmalu se cesta izravna po krajši vožnji po ravnem prideš do jase, kjer je križišče, slabša cesta gre še naprej, naša pot pa zavije levo navzgor. Pot se kmalu spremeni v kolovoz in do izravnave pri lovski opazovalnici te čaka nekaj precej zahtevnih klancev. Od opazovalnice se lahko zapelješ desno po kolovozu še nekaj 100 metrov, nato pa je poti konec. Tu se odcepi peš pot, ki pripelje na greben Velike Tičarice. Midva sva se odpeljala do koče na planini, kjer sva na zavetrni strani poležavala na prav prijetno toplem soncu. Razgledov na planini sicer nisi deležen, zato pa je narava zelo lepa, divja in neokrnjena, samota popolna. Tudi nobene živali nisva srečala. Pogled na stme stene Velikega Špičja je izreden. Vsekakor priporočam še obisk razgledne Velike Tičarice, ki je kake tričetrt ure hoda nad planino po nemarkirani stezi. Z vrha je lep pogled na mulatjero, ki pelje na Berebico in Staro Utro.
Povratek poteka po isti poti, res pa je, da je v SK varianta spusta mimo vasi Pod Vršičem, ki pa je zaradi že precej pozne ure nisva preizkusila. Špageti za večerjo pri šotoru pa so teknili, kot že dolgo ne.
Tura, ki te pripelje v enega najsamotnejših predelov Julijcev, najlepši čas je vsekakor pozna jesen z bogastvom barv. Kraj, ki ga je težko zapustiti.
