Vrše in Pršjak |
|
Kratek opis | Prečenje iz Čepovanske doline v dolino Trebušice, spust skozi grapo Pršjak, za posladek pa prečenje po KUP |
Lokacija | Primorska - Okolica Idrije |
Izhodišče | Modrej (Most na Soči) |
Višina izhodišča | 167 m |
Višina cilja | 909 m |
Dolžina ture | 50,0 km |
Skupna višina | 1200 m |
Okvirni čas vožnje | 3h 30minut |
Težavnost vzponov | |
Težavnost spustov | |
Splošna težavnost | |
Atraktivnost | |
Literatura | zemljevid Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, Državna topografska karta 1:25000 - Čepovan 110 |
Opis poti | Modrej (Most na Soči) - Bača pri Modreju - pred Bačo desno cez most v smeri Čepovana - desno mimo postaje in levo pod žel. progo - dolg vzpon do odcepa ceste za Dolenjo Trebušo - levo in navzgor na prelaz Drnulk (naša originalna varianta poteka do kmetije Pikč, nato pa peš vzpon po ostankih nekdanje mulatjere navzgor do Velike Vrše. Od tu poteka lepa grebenska pot do prelaza Drnulk, vendar to varianto priporočam le zagrizenim, ker je peš vzpon na V. Vršo zelo naporen, pa še najti ga je težko) - s prelaza navzdol do odcepa poti proti Gorenji Trebuši - desno v smeri Gor. Trebuše do stika s cesto, ki pripelje iz Dolenje Trebuše - desno in nato cez most v smeri Gor. Trebuše - na razcepu levo in navzgor - navzdol do kmetije Makuc in nato navzgor v dolg desni ovinek - vrh ovinka na prvem razcepu levo na slab kolovoz - po njem do konca (50m) in nato desno dol po singlci - čez mostič in gor do kmetije (do tu lahko prideš tudi po novi cesti, ki se odcepi malo naprej od kolovoza) - pri kmetiji levo na pot in nato navzdol preko travnika do poti - po poti desno do naslednje kmetije, pri njej levo navzdol po dobri poti - po poti ob potoku Pršjak do izteka poti pri kmetiji Krt - desno po cesti do Dolenje Trebuše - pred cerkvijo odsto levo in navzdol do mostu - navzdor in desno na kolovoz - po kolovozu v strmem vzponu na preval, nato desno dol po ozki in izpostavljeni poti do kmetije Temnik - po makadamu po levem bregu Idrijce do žel. postaje pri Bači pri Modreju - pod progo in takoj levo - po makadamu do izhodišča, Mosta na Soči |
Opis ture | Pršjak je grapa, ki se z planote Vojsko spušča v dolino Trebuščice. Po njej pelje lepa, v celoti prevozna singlca, pa tudi za dostope do nje velja enako. Pršjak je že opisan pri turi Idrijske Krnice, Vojsko in Pršjak, pričujoča tura, ki si jo je zamislil Milko, pa predstavlja alternativni dostop, začetek ture pa je kar pred Milkovim domačim pragom. Na turo smo se odpravili Milko in njegov Nejc, Janez s sinom Rokom, Milkov prijatelj Mare in midva s Tanjo. Kar pisana družba, torej. Z Mosta na Soči torej kreneš v smeri Idrije, nato pa zaviješ preko Idrijce v smeri kažipota za Čepovan. Čaka te dolg in položen vzpon po stari vojaški cesti, ki te pripelje v Čepovanski dol, suho dolino med planotama Banjšice in Trnovski gozd. Malo pred Čepovanom se levo odcepi cesta, v smeri kažipota za Dolenjo Trebušo. Po njej se povzpneš na prelaz Drnulk. Naša originalna varianta do Drnulka je dejansko potekala nekoliko drugače. Vrše v imenu ture so planina na grebenu med Čepovanskim dolom in dolino Trebušice. Iz Čepovanskega dola je včasih gor peljala mulatjera, ki smo jo sklenili najti. Pot se odcepi nekako pri kmetiji Želinc (Moražec), vendar jo je težko najti. Više zgoraj se pot nekoliko izboljša in mestoma je celo prevozna. Naporno porivanje kolesa nas je končno pripeljalo do izravnave pri Mali Vrši. Tu pot postane vozna in lepa grebenska pot nas je peljala pod V. Vršo do planine Vrše. Vmes smo imeli zelo lep razgled na Vojsko, Trnovski gozd in okolico. Po vijugasti cesti smo se spustili na Drnulk. To varianto zaradi težke orientacije in napornega porivanja kolesa (300 višinskih metrov) priporočam le najbolj zagrizenim. Na Drnulku se ti odpre pogled na dolino Trebuščice, globoko spodaj, in na Vojsko. Od tu se spustiš po mojstrsko speljani stari vojaški cesti preko strmih pobočij do odcepa ceste, ki preči pobočja v smeri Gorenje Trebuše. Večinoma položen spust te pripelje do stika s cesto, ki z Dolenje pelje v Gorenjo Trebušo. Vmes imaš priložnost natančno opazovati grapo Pršjak in dostope, ki vodijo do nje. Tu se začne daljši, mestoma tudi zelo strm vzpon, ki te mimo Gorenje Trebuše pripelje do dolinice pri kmetiji Makuc. Tu se začne orientacijsko zahtevnejši del. Od kmetije se vzpneš v dolg desni ovinek. Na njegovem levem robu lahko pokukaš v grapo Pršjak. Ko se ovinek izteče, se levo odcepi slabši kolovoz. Po 100m se kolovoz konča in desno dol se spušča ozka pot. Lep spust te pripelje do mostička pri hiši. Vzpneš se do nje (do tu se lahko pripelješ tudi po novi cesti, ki se odcepi nekaj više kot kolovoz), nato pa zaviješ levo na precej kamnito pot. Z nje je potrebno poiskati prehod na pot, ki jo opaziš nižje doli ob potoku. Mi smo jo mahnili kar preko travnika. Spodnja pot te po lepem spustu pripelje do naslednje hiše. Takoj za hišo se levo navzdol odcepi pot, z desne pa pripelje pot od kmetije Hval, po kateri gre že omenjena tura. Nadaljevanje do kmetije Krt je lepo opisano pri zgoraj omenjeni turi, sodi pa v kategorijo 'idealnih singlc'. Pazi le na morebitne pešce, ki ti pridejo nasproti, pa tudi prehod pri slapu zahteva veliko previdnost. Nekaj metrov navzgor od Krta je gostilna, kjer se lahko okrepčaš z odlično hrano (posebej moram pohvaliti postrv iz bližnje ribogojnice), nato pa s polnim želodcem odbrziš proti Dolenji Trebuši. Malo pred cerkvijo pa nas je čakala zadnja poslastica, ki jo je 'skuhal' Milko, Kosmačeva učna pot, ki po levem bregu Idrijce preči strme bregove in te pripelje vse do mosta na Soči, ne da bi sploh potipal glavno cesto. Torej, malo pred cerkvijo zaviješ ostro levo in navzdol (oznaka KUP) do mostu preko Trebuščice. Za njim te čaka strm klanec, kjer ti poln želodec ni ravno v pomoč. Na razcepu malo nad mostom greš desno. Klanec se izteče na sedlu pod Prvejkom. Tu greš naravnost navzdol na ozko pot, ki preči pobočja nad Idrijco. Pot je ozka in izpostavljena in zahteva veliko mero previdnosti, je pa skoraj v celoti prevozna. Vendar pozor, preveliko junaštvo pri vožnji izpostavljenih odsekov se lahko na žalost slabo konča. Pri kmetiji Temnik je poti konec, tu se začne lepa makadamska pot, ki te ves čas po levem bregu pripelje do železniške postaje v Bače pri Modreju. Na vseh razcepih greš levo, vmes pa si lahko v Slapu pri Idrijci ogledaš tudi rojstno hišo pisatelja Cirila Kosmača . Pri podhodu pod železniško progo greš levo na makadamsko pot, ti te pripelje nazaj do izhodišča, Mosta na Soči. Lepa tura po malo poznanem in še manj obiskanem predelu med dolinami Idrijce, Trebuščice in Čepovanskim dolom. Posebni poslastici sta spust skozi Pršjak in prečenje po Kosmačevi učni poti. |
Spisal milko55 na dan četrtek, 23. november 2006 |
Ja takrat smo res zakvačkali pri vzponu. V teh letih sem bil na Vrših že najmanj 30krat, saj sem si zadal nalogo, poiskati vse možne spuste, ki peljejo na Čepovansko stran, kot tudi na Trebuško stran. Eden lepših, vendar dokaj kratkih je proti zaselku Podčepovna. Težava je v orientaciji, zato bi s svojim opisom le zmešal posnemovalce. Naj raje ob vzponu v Podčepovni vprašajo za odcepek steze, ki pelje na Vrše. Pri zadnji hiši (Pikč),kjer imajo popadljivo mrcino, je pobarati lastnico ali pa njenega sina. Z veseljem vam bodo pokazali pot. Seveda se ves čas poriva (cca30minut). Na vrhu se nadaljuje v pašnik in spusti na Vrše. V bistvu se pride dol na križišču "normalno" dostopne ceste, kjer se ena cesta odcepi na Vrše in Skopico, druga pa gre k stajam in nato k domačiji Gaber. Sedaj, ko je znan dostop, se lahko ponovi vajo v obratni smeri. Spust na Podčepovno(Dol). Nato se v zaselku , pri pasji mrcini gre levo navkreber. Pride se v pašnik in gre na sedlo Drnulk. Tu levo na makadamski odcep za Vrše. Po cca 30 min. si ponovno na mestu, kjer si že bil. Tu lahko nadaljuješ levo na Skopico ali pa greš v smeri zaselka Gaber. V prvem primeru prideš na Skopico in se nato vrneš nazaj, ter na odcepu(pri partizanskem spomeniku+ 30m), zavije ostro desno. Orientir naj bo večja smreka. Šibaš mimo podrte domačije, ter se nad njo priključiš na nekadanjo stezico, ki pelje levo po pobočju lepo podol. No,mi smo tu prvič gurali pogor. Slediš najbolj izraziti potki in ne zavijaš nikamor. V spodnjem delu prideš na travnik, kjer se v vijugah spustiš do parih hiš in že si na asfaltu. To so spusti proti Čepovanski dolini. Seveda obstaja tudi varianta spusta v dolino Trebuščice. Pri zaselku Gaber je na koncu travnika (v mladih smrekah) poiskati singlo. Da bo iskanje lažje, sem na parih dreveščkih zasekal v lubje, tako,da se lahko držiš teh "oznak". Mea culpa za to, ma nisem imel drugega s sabo. Ta del spusta odsvetujem tistim, ki niso vajeni vožnje po kozjih potkah. Singla je spucana, najbolj zaviti in problematični odseki so splanirani, tako,da sam stopim dol le na enem ali dveh mestih. Vendar previdno, saj se lahko poleti kar daleč. Ko se stezica izteče na izravnavi, je možno slediti neki konjski stezici. Že kmalu je treba prenesti bajk preko podrtih dreves, ter kasneje tudi prečkati ogrado (POZOR el.TOK)!! Nadaljuje se navzdol do kmetije Ščura (prijazen lastnik, moj sošolec iz oš.) in nato levo čez travnik na dolgo prečenje, ki ga zaključiš po 3-4 km single tik na vstopu v Kozijsko grapo. Ta del opisa je zahteven, zato ga ne mislim podrobno opisovati. Je pa pot spucana, kot sem jo lahko spucal v zadnjih dveh letih. No, obstajajo tudi podvariante spusta, ki gredo direktno v Mandrje in nato desno do Ščure, ali pa se gre pod edino hiško v Mandrjah strmo navzdol. Ta del sem prečekiral šele pred kratkim, tako,da ga odsvetujem. Bo vse voženo, le nekaj udarniških akcij bo potrebnih, da se izkrči zaraščeno ščavlje in robida. Iz Skopice je še ena steza, ki pelje na Travno brdo. Jaz sem jo lani prehodil-vozil. Prepadno, zaraščeno, divje, vukojebina. Po izjavi domačega lovca, naj bi jo še letos prepucali, tako, da bo prehodna. Potka se izteče v Kozijski grapi, kjer pa te lahko čaka neprijetno doživetje z lastnikom zemljišča. Ko sem ugotovil, da je po profesiji policaj, se nisem več čudil njegovi reakciji. Čudil pa sem se, ker vem, da je ravno on prekolesaril Afriko in J.Ameriko. In ima tak odnos do bajkerjev. Poden od podna. Ma, steza je javno dobro, če pa je on postavil žico na javnem dobrem, je to njegov problem. Ok, sem se razpisal. Poudarjam, da so to res območja, ki so redko poseljena, kjer celo domačini ne poznajo terena, zato je biti previden. Ničkolikokrat sem se pri iskanju povezav dobesedno izgubil, včasih me je preganjal mrak in tema, včasih pa sem se fizično tako izmučil, da sem mislil, da me bo kar pobralo. Tu sem doživel bližnja srečanja z divjimi prašiči, gamsi , srnami......Vse preživel in se vedno znova vračam. Hja, do sedaj sem bil vedno tam z bajkom, tako,da se še nisem šel pešaka. In to si štejem v čast. In, če vam pojde na "tesno", za vsak slučaj le mejte mojo telefonsko s sabo (041/637690). |