Možic in Danje
Kratek opis Vzpon na Možic iz Petrovega Brda, nato prečenje skozi Danje na Povden in v strmem spustu v Zali Log
Lokacija Gorenjska - Škofjeloško hribovje
Izhodišče Kmetija Podrošt na razcepu cest na Sorico in Petrovo Brdo, malo naprej od Zalega Loga (Selška dolina)
Višina izhodišča 570
Višina cilja 1602
Dolžina ture 45,0 km
Skupna višina 1800 m
Okvirni čas vožnje 4h 0minut
Težavnost vzponov V5
Težavnost spustov S5 (Povden-Zali Log S6-S7)
Splošna težavnost
Atraktivnost
Literatura Zemljevid Škofjeloško in Cerkljansko hribovje
Opis poti Podrošt - po dolini Zadnje Sore do Petrovega Brda - pri hotelu desno na staro vojaško cesto in po njej do odcepa desno gor proti kmetiji Huba - na levem ovinku pod kmetijo desno (pod napeto jeklenico) na mulatjero - po njej navzgor po serpentinah do ostankov kasarne (na odcepu desno malo pred kasarno je treba naravnost) - mimo kasarne in naprej v smeri S - na križišču štirih poti naravnost gor (mulatjeri gresta še levo dol in desno) - na novem križišču štirih poti (na kamnu je rdeča oznaka) desno gor - na stiku s potjo Vrh Bače-Petrovo Brdo levo gor - na novem križišču širtih poti pred lovsko kočo deno gor v smeri Lajnarjevega sedla - po mulatjeri navzgor do Lajnarjevega sedla - naravnost gor v smeri Slatnika - po Slatnikom desno in mimo dobro ohranjene kasarne - po poti navzdol na sedlo med Slatnikom in Možicem - naravnost gor po mulatjeri proti Možicu - z Možica navzdol po poti vzpona na sedlo - pred sedlom desno dol na markirano pot proti Vrhu Bače - na travniku pod Šavnikom naravnost navzdol - mimo lovske koče do ceste na Vrhu Bače - (varianta gre levo na Vrh Bače, nato po mulatjeri na Petrovo Brdo, glej tura Vrh Bače, 19.9.1999) - desno na secto in po njej do ceste Bohinjska Bistrica-Soriška planina - desno na Soriško planino - po cesti navzdol do odcepa levo pri kažipotu za Ratitovec in Danjarsko planino - po cesti do Mišjega grunda - po kolovozu navzdol pod Erbelcem do ceste proti Danjam - levo in skozi Zgornje Danje in Zabrdo do Torke - levo gor in po cesti do prevala Povden - desno preko lese in po cesti pod Grebel vrhom - na travniku s kolovoza levo na markirano pot v Zali Log - v zelo strmem spustu po markirani poti v Zali Log - v Zalem Logu desno in po cesti do izhodišča
 
Opis ture Greben nad Soriško planino (Dravh-Lajnar-Slatnik-Možic) mi ni dal miru že lep čas, vse od prvega spusta z Vrha Bače. Lep, razgleden, neporaščen greben z strmimi bregovi na vse strani. Vozil sem že levo in desno od njega, za njim, pod njim, le gor še nisem bil. Enkrat sem sicer nekaj poskušal iz severne strani, pa se ni dalo peljati kaj dosti visoko, zato sem takrat obupal. Vse dokler nisem prejel slik in navdušenega opisa od Johana, ki je našel čudovito možnost vzpona po lepo ohranjeni mulatjeri po južni strani grebena. Kombinacija tu opisanega vzpona in spusta po mulatjeri z Vrha Bače je verjetno ena najlepših poti, opisanih na teh straneh, pa tudi razmerje med vloženim delom in 'učinkom' ima verjetno najugodnejše. Celotna, tu opisana tura pa doda še lepo prečenje pod Ratitovcem skozi Danje, za posladek pa je strm in zahteven spust z sedla Povden v Zali Log.
Za turo se nas je zbrala kar lepa družbica, kot izhodišče pa smo si izbrali križišče pri Podroštu, kjer se cesta razcepi na tisto proti Sorici in Petrovem Brdu. Prostor za parkiranje ni problem, pa še drevje poskrbi za senco. Malo malo prometni cesti do Petrovega Brda smo se lepo ogreli, tam pa se nam je pridružil še zadnji član, Milko. Po stari vojaški cesti smo se spustili do križišča pod kmetijo Huba, nato pa se je začel vzpon. Na ovinku po kmetijo Huba nadaljuješ naravnost pod napeto jeklenico po kolovozu, ki se kmalu spremeni v dobro ohranjeno mulatjero. Ta se zložno vije navzgor v dolgih serpentinah skozi gozd. Vmes opaziš precej ostankov zgradb in bunkerjev iz I. sv. vojne. Vmes imaš tudi priložnost skozi rov pogledati na drugo stran grebena, vzdolž katerega se vzpenjaš. Rov ima namreč vhod na zahodni strani in skozi hrib pripelje do strelskih položajev na zahodni strani. Za obisk potrebuješ svetilko. Vhod je desno gor nekako par sto metrov pred ostanki kasarne, do njega pa pelje shojena stezica. Kmalu se svet pri ostankih večje kasarne malo odpre, ciljni greben pa se lepo pokaže. Za kasarnami greš naravnost in se ne meniš za odcep desno. Od tu naprej je potrebna malo večja pozornost glede poti, ker je odcepov kar nekaj. Torej, na prvem križišču štirih poti greš naravnost gor (odcepa sta še levo dol in desno gor), na naslednjem križišču podobnega videza pa zaviješ desno gor. Tudi pot naravnost gor pripelje do cilja, vendar je vmes pot zasul podor kamenja, ki ga je precej težko prečiti, zato to varianto odsvetujem. Kmalu prideš do stika s širšim kolovozom, po katerem greš levo. Sedaj si prišel na kolovoz, ki se z Vrha Bače mimo lovske koče spušča proti Petrovem Brdu. Po njem se kmalu pripelješ do lovske koče, vendar še pred njo zaviješ desno gor na mulatjero proti Lajnarjevem sedlu. Sedaj orientacijskih zank ni več, mulatjera te praktično neprekinjeno pripelje do Lajnarja in Slatnika. Kar sledi, je ena najlepših mulatjer v naših gorah, kar jih poznam. Lepo ohranjena potse v precej položnem vzponu vije v dolgih serpentinah vzdolž strmih pobočij Lajnarja. Kmalu iz gozda prideš na plano in odpirati se začnejo čudoviti pogledi na Baško grapo, Porezen, Črno Prst,... Vmes je treba premagati nekaj bolj strmih in kamnitih detajlov, vednar se v celoti gledano vzpon skoraj idealen. Na Lajnarskem sedlu imaš prvič priložnost pokukati na severno stran, sicer pa nadaljuješ po ožji in mestoma izpostavljeni mulatjeri proti Slatniku. Pod njim se mulatjera usmeri proti severu. Zapelješ se mimo neverjetno lepo ohranjene kasarne in po kratkem, malo težjem spustu dosežeš sedlo med Slatnikom in Možicem, kjer lahko opaziš odcep poti levo navzdol proti Vrhu Bače. Nadaljuješ naravnost gor in zložen vzpon te pripelje vse do jeklene kupole vrh Možica, kjer je tudi najvišja točka ture. Odprejo se lepi razgledi proti severu, na Bohinj, Julijce in Karavanke. Če imaš pri roki svetilko, lahko malo niže na južni strani poiščeš vhod v rov, ki te pripelje pod kupolo.
Spust poteka po smeri vzpona do prej omenjenega sedla in odcepa proti Vrhu Bače. Tu torej greš desno in se po peš poti spustiš do travnika pod Šavnikom. Spust ima nekaj zoprnih mest, hujšega pa ni. Travnik prečkaš in se s sedla ponovno začneš spuščati po dobri mulatjeri. Vmes, malo nad lovsko kočo, zavij nekaj korakov levo nad pot do lepe razgledne točke. Pred Vrhom Bače se pot spremeni v singlco, izteče pa se na cesti pred lovsko kočo. Tu imaš na voljo dve možnosti, lažja poteka levo po mulatjeri (tura Vrh Bače) mimo lovske koče, prečka pobočje in pripelje do Petrovega Brda. Poseben opis ni potreben, ko prideš s singlce na cesto, greš levo, mimo koče, nato levo navzgor na mulatjero, ki ji slediš do Petrovega Brda. Naša, težja in daljša varianta pa bo opisana bolj natančno.
Na cesti zaviješ desno in ji slediš do ceste Bohinjska Bistrica-Sorica. Greš znova desno in se vzpneš na Soriško planino. Po cesti se spustiš v smeri Sorice do prvega odcepa makadama levo (kažipot Ratitovec in Danjarska planina). Po njej greš do izteka na večjem travniku. Konec travnika najdeš kamnit kolovoz, ki se spušča navzdol in te pripelje do ceste Zgornja Sorica-Zgornje Danje. Tu greš levo in se skozi Zgornje Danje in Zabrekve pripelješ do Torke. Tu imaš možnost povratka v dolino po cesti, ki se odcepi desno navzdol. No, naša pot je vodila levo gor. Daljši klanec nas je pripeljal do prevala Povden (Poden), kjer je odcep poti proti Ratitovcu in kolovoza proti Prtovču. Greš desno skozi leso in se po kolovozu zapelješ okoli hriba Grebel vrh. Ko se kolovoz izteče na večjem travniku, nadaljuješ naravnost oz. levo na markirano pešpot proti Zalemu Logu. Pozor, spust je skoraj konstantne težavnosti S6 z nekaj mesti S7 (glede na lestvico v Strmih kolesnicah), zato se ga loti temu primerno oziroma pojdi raje peš ali po drugi poti v dolino, če te težavnosti ne obvladaš, ker bo spust muka, pa še možnost poškodbe je velika. Torej, v nadaljevanju te čaka, resen, vendar zelo lep spust, poln ostrih zavojev, kamnitih tehničnih detajlov in zelo strmih odsekov. Vmes prideš na gozdarsko cesto, vendar ji ne slediš, ampak poiščeš nadaljevanje poti. Zadnji težaven odsek, zelo strm travnik, se izteče na kolovoz, tik nad Zalim Logom. Skozenj dosežeš glavno cesto, greš desno in se po kakšnem kilometru in pol vrneš do izhodišča.
Čudovito gorsko kolesarsko doživetje, v kombinaciji z turo Vrh Bače tudi ena najpriporočljivejših tur, kar jih poznam pri nas. Zgoraj opisana varianta spusta pa turo začini tudi za bolj 'našpičene' kolesarje.
   

 

Komentarji k turi
Spisal Roberto na dan četrtek, 11. september 2003
Svaka čast za opis in če vse drži, jo komaj čakam!!
 
Spisal Frane na dan nedelja, 14. september 2003
Super razgledna tura - enkratna mulatjera - hvala za opis!
V križiščih nad kasarno me je opis malo begal, a mi je intuicija dobro delala in se je vse izšlo kot je treba.
 
Spisal cimpo na dan ponedeljek, 15. september 2003
Prejšnjo nedeljo smo naredili to turo. Res lepa tura. Vzpon je enakomeren, super razgledi,... Malo nas je pobralo na zadnjih vzponih proti Povdnu. Za spust pa ne vem kaj naj rečem. Rad bi šel enkrat z nekom ki to dejansko odpelje. Osebno sem bil kar velik del spusta ob kolesu. Vseeno pa ni pokvarilo skupnega vtisa.

LP, Darjan
 
Spisal Jirži na dan torek, 16. september 2003
Spust je res težek, vendar opis na to kar lepo opozori (kar z rdečo barvo :)). V celoti ga je prepeljalo že več ljudi, sam sem ga dvakrat. Jeseni grem(o) še enkrat, pa se lahko pridružiš.
 
Spisal Žarko na dan torek, 14. oktober 2003
Na turo smo se odpravili 11.10.2003. Žal nismo imeli sreče z vremenom, tako da smo bili namesto razgledov deležni precejšne porcije magle. Bo pa drugič boljše. Zaradi megle smo verjetno zgrešili tudi verjetno lažje prevozno pot iz Sedla med Slatnikom in Možicem in ubrali bolj neposredno varianto po stezici ob robu grebena. Z Vrha Bače smo se spustili kar v Petrovo Brdo.

Bi pa rahlo dopolnil opis vzpona. Vhod v rov je par 100 m *za* ostanki večje kasarne (ali pa je rovov več). Nato sledi križišče štirih cest kjer greš naravnost gor. Temu sledi križišče treh cest (po eni si prišel, ena gre desno gor, ena pa naravnost gor), kjer greš naravnost, kmalu pa še eno podobno križišče, kjer pa zaviješ desno po cesti, ki ima s kamenjem utrjeno škarpo. Pot te pripelje na stičišče s kolovozom iz Vrha Bače proti Petrovemu Brdu.
 
Spisal Jirži na dan sreda, 15. oktober 2003
Žarko, hvala za dopolnjen opis. Pisal sem ga več ali manj po spominu in mi je kakšen odcep medtem že ušel iz njega. :)
 
Spisal Jirži na dan nedelja, 30. maj 2004
Danes sem preveril stanje poti na Možic. Pot je več ali manj kopna, zima pa je naredila svoje in na poti je ležalo precej vej in polomljenih dreves. Pot sem očistil, zato je sedaj lepo prevozna. Na poti je potrebno prečkati tri snežne plazove, eden je tik pred jagrsko kočo, dva pa sta preko mulatjere pred prvo serpentino. Pri prečkanju slednjih je potrebno nekaj previdnosti, snežna odeja pa je še precej debela. To je tudi edini sneg na poti, ostala mulatjera je kopna. Spusta na Vrh Bače nisem preverjal, večjih težav pa ne bi smelo biti. Mulatjero Vrh Bače-jagrska bajta so jagri očistili.
 
Spisal Roman na dan ponedeljek, 9. avgust 2004
No prejsnji teden sva s kolegom odpeljala to cudovito turco.

Ampak spet brez malega konflikta z jagri ni slo. Nekako se zdaj ne vem kako sva zgresila pot iz vrha bace, da sva prisla do lovske koce (nekje visje bi blo potrebno zaviti desno). No sicer to sploh ni vazno. Na tem spustu nama pride nasproti sodckast jager, kateremu se nekako ni dalo ognit, za njim pa negova mozata zena. Nekako standardno hromenje mozaka in pametovanje da kolesarji tukaj nimamo kaj poceti. Poskus normalnega pogovora ni uspel (mogoce vonj po snopcu pove kaj vec), sva se pac fajn zlagala da naju v teh koncih ne bo vec:)

Pac vcasih se je boljs zlagat kot kregat z njimi, saj so mocno zasidrani v svoj prav, ceprav se sami ne vedo kaj je to prav.
 
Spisal Urbe na dan nedelja, 15. avgust 2004
Opravil spust s sedla Povden v Zali Log. Hja, res je strmo, vendar lepo bajkabilno. Spusta sicer nisem odfural v »šusu«, ker sem štirikrat raje malo zapešačil preko nadležno mokrih kamnov in čez singlco ležeče deblo (spodnji del po prečkanju gozdarske poti). Kar me niti malo ne moti – jest in bajk sva ostala nepoškodovana, ostalo pa sem itak prebajkal. Najlepši del so bile zame ride zgoraj, in pa strmina pod bajto v gozdu, kjer je vpisna knjiga.
Ali bi šel še kdaj bajkat ta spust?
Je tako!
 
Spisal Wonder na dan sobota, 28. avgust 2004
Tura je res lepa. Obvozil sem že Savinjske hribe in moram rečt, da je pogled z Možica res lep..

Moram pa OPOZORITI na eno zadevo, ki je nisem zasledil v opisih in ki je zelooo pomembna. Namreč nikjer na turi ne moreš obnoviti zalog vode!! S tem problemom sem se srečal prvič, saj je ponavadi sigurno odprta kakšna koča, na poti so izviri,...

Torej vzemite dovolj tekočin za na pot za celotno turo (če ne boste pili deževnico :)) )
 
Spisal Nejc na dan četrtek, 2. september 2004
Turo smo skupaj z Juretom in Vojcom zaradi stiske s časom v skrajšani verziji (Petrovo Brdo-Možic-Vrh Bače-Petrovo Brdo) prekolesarili 18.8.2004. Tisto belo črto od Lajnarja proti Slatniku smo si ogledovali že na vožnji na Porezen, da bi končno ugotovili, da gre za čisto MTB poezijo. Če prebereš vse komentarje orentacijsko stvar sploh ni zahtevna. Dolg za ponovitev celotne verzije ostane, skrajšana verzija pa je primerna ko imaš na razpolago le kake 2,5-3 ure.
 
Spisal Tonček Panjtar, gospodar LD Podbrdo na dan četrtek, 30. september 2004
Vesel sem, ker sem na vaši strani zasledil tako temeljit opis naših krajev in kolesarske ture, ki jo tudi sam večkrat vozim, pozimi v idealnih razmerah pa tudi smučam. Izredno pa me moti komentar z dne 9. avgusta 04, njegov avtor pa je Roman. Udaril je čez jagre, po dolgem in počez, posplošil zadeve generalno. Res je, da je možakarja opisal stoprocentno pravilno in da smo ga iz opisa takoj prepoznali. Zagotovim mu lahko, da imamo z njim tudi mi jagri ves čas probleme.Sigurno pa je, da nismo vsi taki in tudi naša velika zasluga je, da se lahko gospod Roman vozi po teh poteh, kajti marsikatera bi bila neprehodna in neprevozna, če ne bi zanjo skrbeli lovci. Kot vsako društvo ima tudi naše zelo dobre in poštene ljudi, velike ljubitelje narave, na drugi strani pa tudi negativce. Verjemite mi, gospod Roman, da tudi med kolesarji, ki obiščejo te prelepe kraje, je kar nekaj takih, za katere bi bilo bolje, da sem ne bi prišli, kajti ne zavedajo se, da so tu samo na obisku in da bi se morali temu primerno tudi obnašati. Da niti ne govorim o odpadkih. Vsi smo uporabniki prostora in zaenkrat ga je še za vse dovolj. Tako posploševati in zaostrovati zadeve, pa pomeni zelo ozkega duha. Pa veliko kolesarskih užitkov.
 
Spisal Jože na dan nedelja, 31. oktober 2004
Lep pozdrav zagretim kolesarjem!
Najprej bi rad popravil avtorja opisa poti, ki govori o ostankih iz prve svetovne vojne,kar pa ne drži. Vsi objekti,ki jih srečujete na teh prelepih poteh so služili za varovanje meje med Italijo in Jugoslavijo, ki je tod potekala četrt stoletja. Vse te lepe poti pa sodijo v projekt TD Podbrdo, ki se imenuje Pot po stari meji in v katerega  je peščica zagnancev vložila veliko truda. Vse poti, ki ste jih opisali so bile obnovljene in enkrat letno tudi pokošene. Tu pa je treba pohvaliti  Podbrške jagre, ki vestno skrbijo za urejenost svojih  steza po katerih pa seveda lahko hodimo vsi in samo hodimo tudi s kolesi se lahko vozimo. Vidite to je kratka zgodovina teh prelepih poti, ki jih skupaj  z lovci vzdržujemo in ohranjamo za vse ki v naše kraje radi zahajajo in uživajo mir v neokrnjeni naravi, da pa bi to ostalo tako kod je pa moramo skrbeti  Mi ki smo dnevno v teh krajih ravno tako pa tudi Vi, ki  naše kraje samo obiščete. V celoti se strinjam s tem, kar je napisal prijatelj Tonček Pajntar.

Lep pozdrav in veliko užitkov
Jože Dakskobler
 
Spisal Marko Kern na dan nedelja, 7. november 2004
Citat v opisu ture:
"Sedaj si prišel na kolovoz, ki se z Vrha Bače mimo lovske koče spušča proti Petrovem Brdu. Po njem se kmalu pripelješ do lovske koče, vendar še pred njo zaviješ desno gor na mulatjero proti Lajnarjevem sedlu."
Ta opis ni čisto točen. Po kolovozu moramo voziti približno 130 višinskih metrov, da pridemo do lovske koče. Sam opis še ne bi tako zmotil, če ne bi bil na tem mestu napačen tudi vris ture na priloženem zemljevidu (stanje poti tam okoli je malce bolje vrisano na zemljevidu JA-vzhodni del), kjer se razbere, da se kolovoz PB-VB samo prečka.
Mulatjera je pa res prvovrstna. Čestitke za idejo in izpeljavo!
 
Spisal Jirži na dan ponedeljek, 8. november 2004
Potek poti med Hubo in bajto ni na nobeni karti narisan točno; točno mislim zadevo trasirati naslednje leto, ko jo bom prevozil z GPSjem. Upam le, da bo signal dovolj dober. Zemljevid sem popravil, da pot več ne seka (kar je bila napaka, hvala, Marko), ampak gre zadnji del skupaj s potjo PB-VB.
 
Spisal johan63 na dan sreda, 28. september 2005
Živjo, Jirži !
Pregledal oz. prevozil sem še eno možnost spusta.
Če si na Vrhu Bače pri lovski koči in nočeš nadaljevati po opisu ture ali opraviti spusta proti P. Brdu, se spustiš po markacijah mimo koče za smer Podbrdo. Začetnih par deset metrov je pot odneslo in moraš peš, ko pa prideš do gozda se pa začne lepa mulatjera, ki se v rahlem naklonu spušča proti vasi Bača. Nekje vmes jo manjka, slediš markacijam. Iz Bače sem nadaljeval spust mimo cerkve po lepi singli, ki te pripelje na začetek makadamskega vzpona na P. Brdo. Tudi tle pelješ po markacijah.
Spust mimo cerkve se lahko uporabi tudi pri turi Kal in Stržišče, ker če greš mimo Jolpaka, imaš makadamski spust, po tej varianti je pa singlca.
Pa še opozorilo morebitnim ponavljalcem spusta: kot sem videl, podbrdčani lepo skrbijo za to stezico in se je treba izogibati vsakršnem blokiranju koles pri zaviranju. V izogib kakšnim konfliktom.

lp j
 
Spisal Tomo na dan nedelja, 9. julij 2006
Danes sem zvozil to prelepo turo, sicer malo drugače, ker sem prišel iz bohinja in sem se tudi vrnil v Bohinj. Najprej vzpon na Soriško planino, potem spust do Petrovega brda in od tu nadaljevanje po opisani turi. Na vzponu do kmetije Huba sem dohitel gospo, ki je tam doma. Prosil sem jo za vodo in kljub suši s tem ni bilo problemov. Tako sem šel z njo do kmetije od tam pa po stezi do mulatjere.
POT JE ENA VELIKA POEZIJA. S kolesa je treba stopiti samo ob fotografiranju, podrtem drevesu ali kamnitem podoru. V bistvu se jo da zgonit do možica. Po opisu sem šel do Baškega sedla. Od tu pa po planinski poti za Mali vrh. Potem pa je varjent več. Ker me je tu ujel naliv sem izbral cestno varjanto čez planino Strme in po glavni cesti do Bohinjske Bistrice.
 
Spisal Mare na dan nedelja, 19. avgust 2007
Danes smo nadvse uživali, saj se nas je na hitro zbralo kar 9. Dol smo šli pa po Johanovi varianti od LD Vrh bače, mimo cerkvice v Bači. Prvih nekaj metrov spusta smo sicer poskušali voziti, vendar je res nevozno. Tega je res malo, v nadaljevanju pa se začnejo uživaške serpentine. Pod cerkvico v smrekovem gozdu je potrebno nekaj pozornosti, da ne zgrešimo levega odcepa, saj smo mi trmasto skozi deloma zaraslo pot peljali vse do neke struge studenca, kjer je poti zmanjkalo.
Spust je res uživaški. Serpentin kar noče zmanjkati, za konec pa nas je čakala še prekrasna singlaca v obliki "bob steze".
Hvala za opis in res lepo turo.
 
Spisal Johnny na dan ponedeljek, 1. september 2008
Z dvema kolegoma smo turo napadli včeraj (oz. glede na trenutno uro predvčerajšnjim). Vzpon je res lep in tudi mulatjera, ki se začne za kmetijo Huba je lepo ohranjena, pojavi se le nekaj "tehničnih detajlov" - podrtih dreves. Pri kasarni, kjer naj bi se svet odprl in še na nekaj kasnejših mestih je sicer pot trenutno precej zaraščena z visoko travo, vendar še vseeno povsem lepo prevozna.
Ampak, če je vzpon kljub nekaj kamenja na poti še dokaj prevozen (kamenju in skalam na poti se navzgor grede pač lažje ogneš), smo imeli precej težav s spustom po pešpoti do travnika pod Šavnikom in tudi na "dobri mulatjeri", ki je sledila - ne vem sicer kako je bilo s to potjo v času nastanka prispevka, trenutno pa je na poti veliko kamenja in skal in je bila za nas precej nevozna.
Turo smo nato skrajšali, vendar ne levo od lovske koče, temveč desno po makadamski cesti proti Soriški planini do glavne ceste in kar po cesti nazaj do Petrovega brda.
Zanima pa me, če je kdo v zadnjem času opravil turo in lahko pove, kakšno je stanje poti (predvsem s spusti) v primerjavi s časom, ko je nastal prispevek. Kot omenjeno; nam so se nekateri odseki zdeli precej grdi (seveda brez omenjenega odseka težavnosti S6/S7). Dejansko me zanima, če se je stanje poti tako poslabšalo, ali smo samo mi prevelike reve :) - radi bi namreč prevozili še opisano krajšo možnost spusta oz. varianto, ki jo je opisal johan63, vendar ne bi radi naleteli na mučenje po skalah, če je res pot utrpela neugodne spremembe.
No, sicer pa še vedno ostane možnost, da se človek spusti po poti vzpona, kar glede na atraktivnost sploh ne bi bila slaba ideja, tako da hvala za opis in morebitne nadaljnje komentarje.
LP! J.
 
Spisal BoštjanL na dan sobota, 23. maj 2009
Komentar pišem, glede na zadnji komentar, da je tura v zelo slabem stanju, kajti meni se je zdela v zelo solidnem stanju, ni pa avtocesta.

Danes (23.5.2009) sem prevozil turo kjer sem začel v Petrovem brdu, po cesti do Soriške, nato na Vrh Bače, po mulatjeri navzdol do koče (srečanje z mulatjero od kmetije Huba) in nato navzgor do Lajnarja, Slatnika in Možica, spust nazaj na Vrh Bače in nato po mulatjeri navzdol do kmetije Huba in potem rahlo navzgor nazaj na Petrovo brdo na zasluženo pivo.

Celotna tura je odlično vozna, skoraj brez skal (kakšna padla skala se najde, predvsem zadnji del vzpona na lajnarsko sedlo in potem nekaj 100m naprej proti Slatniku, vendar ni moteče, saj je potrebno za nekaj metrov stopiti s kolesa - kdaj počitek kar zapaše) in brez padlih dreves ter snega. Tudi trava še ni visoka in čisto nič moteča. Sam imam full suspension tako, da me kakšna skala morda zato malo manj moti, kot bi koga drugega. Tudi spust z Možica nazaj na Vrh Bače se da lepo voziti, sam sem na kakšni ostrejši serpentini stopil z eno nogo dol in zadnje kolo prestavil v pravo smer.

Tura je čudovita in varianta najprej preko Sorice na Vrh Bače omogoča, da se šele pri koči po spustu z vrha bače, kjer se srečamo z mulatjero od kmetije huba proti Lajnarju odločite ali ste pri volji za vzpon na Lajnar in Možic (ali pa če vreme ni stabilno). Od vrha bače do koče se zgubi kakšnih 100m višine tako da tudi s tega pogleda ni težav, pa še ta del vožnje navzdol je tako lep, da sem ga z veseljem prevozil dvakrat. Kdor želi še lažji in še vedno zelo lep spust pa gre lahko samo do lajnarja in potem po isti poti nazaj dol do koče in naprej do kmetije Huba in Pretrovega brda. Na ta način se izognemo spustu iz Možica na Vrh Bače, ki je tehnično edino malo zahtevnejši del spusta (sam variante iz Povdna v Zali log nisem vozil - se mi zdi primerneje ta spust opraviti na turi Železniki - Prtovč - Povden ali v daljši varianti še okoli Dražgoške gore po popisu SK77 in nato v Prtovču namesto nazaj v Železnike naprej na Povden in v divjem spustu v Zali Log). Vse ostalo pa je lepa mulatjera brez kakšnih strmin, razen če kdo ne zapelje čez njen zunanji rob - pol pa rata strmo in lahko opazujete ali hitreje leti kolo ali vi :)
Verjetno ena najlepših možnih tur v Sloveniji.
 
Spisal Iztok na dan ponedeljek, 10. september 2012
Po parih letih spet prevozil to čudovito turo in bil ponovno čisto navdušen. Tokrat je bila mulajtara od kmetije Huba naprej, za razliko izpred parih let, ves čas lepo prevozna brez podrtih dreves in grmovja na njej(če ne štejem ene debele bukve :) ) Boljšega vremena si nebi mogel zamisliti. Sončno in brez oblačka. Ravno prav toplo, da ni kuhalo v klanec in zeblo pri spustih. Zadnji del spusta proti Zalem logu sem preventivno izpustil in se raje podal pri vasi Torka po asfaltu v dolino.

Vso turo sem trasiral z gps-om. Če kdo želi Gps track naj mi piše na iztok80@yahoo.com
 
Spisal andrej75 na dan petek, 19. julij 2013

Del ture, zaradi časovne stiske, do Možica prevozil včeraj. Mulatjera čudovita, spodaj voziš po preprogi, višje po čudovitih tratah. Ovire niso vredne omembe. Me pa zanima, če se je kdo v spustu odločil za direkten odcep proti Petrovem Brdu (malo nižje od lovske koče), oz. kako izgleda ta spust.


Vsekakor vredno ponovitve!