Kojnik in Golič |
|
Kratek opis | Po lepem in razglednem mejnem grebenu med Istro in Podgorskim krasom |
Lokacija | Primorska - Slovenska Istra |
Izhodišče | Črnotiče (vas nad kraškim robom blizu Črnega kala), z glavne (črnokalske) ceste zaviješ proti Podgorju |
Višina izhodišča | 395 m |
Višina cilja | 890 m |
Dolžina ture | 28,0 km |
Skupna višina | 750 m |
Okvirni čas vožnje | 2h 30minut |
Težavnost vzponov | V3 (Golič-V6) |
Težavnost spustov | S4 (Lipnik-S5) |
Splošna težavnost | |
Atraktivnost | |
Literatura | Karta PZS, Slovenska Istra, 1:50000 |
Opis poti | V vasi desno na makadam in pod železniškim mostom proti JV - po makadamu do odcepa kolovoza levo proti znani cerkvici Marije Snežne - na razcepu kolovozov levo (desni se vzpne na vzpetino z cerkvico) - preko odprtih travnikov do križišča štirih kolovozov - tu desno preko travnikov do vasi Praproče - levo na asfalt in desno skozi vas, nato desno gor na makadam proti kapelici malo nad vasjo - nad kapelico levo na ožji kolovoz in po njem rahlo navzgor do tunelčka pod železnico - za tunelom desno navzgor, na razcepu na izravnavi malo naprej pa levo po glavni cesti - na križišču štirih cest greš naravnost - po daljšem vzponu se z leve priključi cesta z Podgorja - na izravnavi po daljšem vzponu levo navzgor - naravnost navzgor mimo "improvizirane" okrepčevalnice za obnemogle planince na levi - proti desni po strmem in precej slabem kolovozu - na izravnavi po levem kraku kolovoza in skozi požgan gozd do točke, ko se kolovoz začne spuščati - levo navzgor po ozki pešpoti proti Kojniku - Kojnik - po poti nazaj do kolovoza in naravnost čezenj na pešpot proti Goliču v daljavi - po stezi proti levi do naslednjega kolovoza, desno po njem do prečnega kolovoza, po njem levo, nato čez 100m spet desno na markirano pot, ki obide levi rob vrtače - ko se pot začneš vzpenjati, se približa kolovozu na levi, ki pelje proti J, zaviješ nanj - slediš kolovozu v smeri J, cilj ti je Golič, piramidast hrib, vrh katerega pelje dobro viden kolovoz - po kolovozu mimo Majbrme (na desni) - na nekaj vmesnih razcepih slediš kolovozu proti Goliču do začetka strmega kolovoza - po njem v strmem vzponu na prvi Golič - po kolovozu najprej v smeri J proti naslednjemu vrhu, prav tako Goliču - na naslednjem Goliču naprej v smeri J proti dobro vidnem antenskem drogu na naslednjem hribu-Nadglavinjaku - malo pred antenskim drogom desno navzdol v smeri JV po slabo vidni markirani stezi v dolinico med Goličem in Lipnikom - kolovoz v dolini prečkaš in nadaljuješ rahlo navzgor v smeri Lipnika - daljši položen vzpon pripelje do sedla levo pod Lipnikom, tu najprej naravnost dol, nato desno po dobri markirani stezi - v zahtevnem spustu po pobočjih Lipnika navzdol do stika s prečnim kolovozom - po njem desno in navzdol preko odprtih travnikov - na naslednjem križišču kolovozov znova desno - kasneje se kolovoz položi in pripelje v gozd, greš naravnost, z desne se priključi kolovoz z Majbrme - po kamnitem kolovozu navzdol v smeri SZ do železniške postaje Zazid - čez progo in po makadamski cesti navzdol (lahko tudi po markirani pešpoti, ki prečka ovinke ceste) do Zazida - skozi vas do cerkve in navzgor mimo nje po asfaltu v smeri Podpeči - po daljšem spustu prideš v Podpeč, skozi vas in tik pred žel. progo desno gor po cesti do hiše in mimo nje na makadam - po cesti pod kraškim robom nad žel. progo, nato navzgor na izravnavo - na križišču na izravnavi greš desno v smeri JV - na razcepu cest malo naprej levo navzgor in preko serpentine do vrha kraškega robu - skozi skalni usek in takoj levo na travnat kolovoz - po kolovozu v smeri SZ - naslednji kolovoz prečkaš in nadaljuješ naravnost v smeri SZ - na stiku s prečno makadamsko cesto desno in navzdol - po cesti nazaj do izhodišča |
Opis ture | Kojnik in Žbevnico povezuje prostran in neporaščen greben, kateremu ves čas sledi vsaj eden, občasno pa več kolovozov. Greben je lepo, pravzaprav idealno, prevozen, zelo lep in razgleden in zato zelo primeren za pozno jesensko ali zgodnje pomladansko turo, ko je v hribih še sneg, tu pa odprta pobočja hitro okopnijo. Greben sem prvič opazil s Slavnika in že od daleč je kar klical k kolesarskem prečenju. Žal je Žbevnica že na hrvaški strani, zato lahko legalno turo izvedeš le do Goliča in Nadglavinjaka, lahko pa bi jo podaljšal še do Kavčiča, ki pa je malo iz poti. No, več o tem kasneje. Izhodišč za turo je več, najbližje je Podgorje, turo pa lahko začneš tudi v Hrastovljah in prevoziš še lep del kraškega robu (glej skupna Predbožična tura 2002). Varianta iz Hrastovelj je najlepša, vendar zaradi dolžine in precejšne višinske razlika verjetno pretežka za zgodnje pomladansko "ogrevalno" turo. Sam sem kot izhodišče izbral Črnotiče, simpatično vasico na Podgorskem krasu. Do nje najlažje prideš tako, da sredi črnokalskega klanca nasproti odcepa za Socerb zaviješ proti Podgorju. Ko prideš do vasi, se zapelji skozi, dokler gre, nato pa zaviješ desno dol na makadamsko cesto v smeri železniškega nasipa. Takoj za nasipom je več primernih mest za parkiranje, avto pa lahko pustiš tudi v vasi. S kolesom nadaljuješ po makadamski cesti. Čez nekaj sto metrov se levo odcepi kolovoz, ki pelje na vzpetino, kjer je postavljena znana cerkvica Marije Snežne. Kolovoz se kmalu razcepi, desni krak se začne vzpenjati na vzpetino s cerkvico, ti pa slediš levemu. Lep travnat kolovoz te preko Podgorskega krasa pripelje do vasi Praproče (še prej greš na križišču kolovozov sredi travnikov desno). Tu se zapelješ desno skozi vas do makadamske ceste, ki se začne vzpenjati mimo kapelice na J koncu vasi. Takoj za kapelico greš levo na kolovoz. Lep in položen vzpon po z iglicami tlakovanem kolovozu te znova pripelje do železnice. Greš skozi tunelček pod nasipom in takoj za njim zaviješ desno. Krajši vzpon te pripelje na izravnavo, kjer se odcepi cesta desno, ti nadaljuješ levo. Malo kasneje je še eno križišče štirih kolovozov, kjer nadaljuješ naravnost. Tu se začne vzpon pravi vzpon na Kojnik. Klanci si dolgi, vendar precej položni. Kasneje se z leve priključi cesta s Podgorja, ti pa nadaljuješ naravnost navzgor do izrazite izravnave. Tu se levo odcepi kolovoz, ki pripelje na vrh Kojnika. Nekaj metrov nad odcepom je na levi improvizirana planinska koča za obnemogle planince, ki tu zbirajo pogum za naskok na vrh, ti pa se ne daš motiti in nadaljuješ po vedno bolj strmih klancih do izravnave in križišča. Greš po levem kolovozu in se kmalu pripelješ do gozda, ki ga je pred nekaj leti uničil požar. Ko se kolovoz začne spuščati, na levi ugledaš ozko stezico, ki zvito vijuga med požganimi debli in te brez težav pripelje na vrh Kojnika, od koder se ti odpre lep pogled na Slavnik in Podgorski kras pod njim. No, pot je še dolga in če se obrneš proti jugu, v daljavi opaziš izraziti vrh, na katerega pelje dobro viden kolovoz. To je naslednji cilj, prvi izmed treh Goličev. Po stezi se vrneš do kolovoza, ga prečkaš, nato slediš markirani stezi v smeri Goliča. Pot zavije proti levi in se priključi kolovozu, ki pride z leve. Slediš mu desno, dokler ne preideš na prečni kolovoz. Po njem greš levo, čez 100m pa znova zaviješ desno na markirano pot, ki po levem robu obide veliko vrtačo. Ko se pot začne vzpenjati, se približa kolovozu na levi. Ta kolovoz je sedaj pravi, zato kar zavij nanj. Slediš mu v smeri Goliča mimo vrha z nenavadnim imenom Majbrme. Vmes je nekaj odcepov, vendar se drži logične smeri proti Goliču do vznožja Klanca. Da, ta klanec zasluži veliko začetnico in je najtežji del ture. Sam sem ga uspel v celoti brez počitka prepeljati šele ob četrtem obisku, bilo je letos (2005) februarja, ko so bile razmere zelo ugodne. Trava je bila nizka, teren pa ravno prav, vendar ne preveč, suh, da so gume lepo prijemale. No, četudi boš malo pešačil, bo to ob čudovitem razgledu z vrha hitro pozabljeno. Si na prvem (od menda treh) in najnižjem Goliču, ki pa je edini, ki je označen, 25m višji najvišji Golič te še čaka. Nadaljuješ v idealnem kolesarjenju po samem grebenu, na obe strani imaš izredne razglede. Na prej omenjenem najvišjem Goliču (tretju pa je verjetno neizrazita vzpetina med njima) opaziš na jugu visok antenski drog, to je vrh Nadglavinjak, ki je naslednji cilj. Pod njim zapustiš glavni kolovoz in se po malo slabšem vzpneš do vrha. Na jugu je najvišja točka grebena, Žbevnica, ki na katero pelje nadaljevanje kolovoza, ki si ga zapustil pod Nadglavinjakom in bi bila čudovito nadaljevanje, a je treba prečkati mejo in pri Hrvatih nikoli ne veš, kako bodo reagirali, kolesa jim pa ravno ne bi podaril, desno od Žbevnice je Kavčič, na katerega pelje lepa tura z juga (glej skupna Predbožična tura 2004), še bolj desno pa je Lipnik, naslednji cilj. Malo pred antenskim drogom se desno odcepi markirana steza, ki pelje v dolinico med Goličem in Kavčičem oz. Lipnikom. Slediš ji do dna doline, na spustu se pelješ mimo globokega brezna na levi. Na dnu doline kolovoz le prečkaš in nadaljuješ po markirani stezi v smeri Lipnika. Krajši spust in daljši položen vzpon te pripeljeta na sedlo levi pod Lipnikom. Če imaš čas, imaš desno do vrha (križ) par minut, ponuja lep razgled na (slovensko) Istro in Koprski zaliv. S sedla se pot spušča najprej navzdol, nato pa zavije desno. Ozka stezica po kraškem robu te v izpostavljenem spustu pripelje na "teraso" niže. Na tem prečenju zna biti padec v levo zelo nevaren, zato previdno!! Na terasi niže prideš na kolovoz. Slediš mu desno. V hitrem in lepem spustu te pripelje do prečnega kolovoza, kjer greš spet desno, ta pa pripelje do konca travnikov, kjer prideš v gozd. Tu se z desne priključi kolovoz, ki se spušča z Majbrmeja (uh, le kako se to sklanja :) ). Nadaljuješ naravnost po kolovozu v hitrem, vendar precej kamnitem spustu. Vmes je na levi lepa razgledna točka na robu prepada z manjšim spomenikom NOB. Spust te pripelje do železniške postaje Zazid. Prečkaš progo in nadaljuješ spust po boljši makadamski cesti. Namesto po cesti se lahko spustiš tudi po singlci, ki prečka ovinke ceste, prvič takoj za progo desno, drugič levo navzdol malo naprej od stika prve prečke s cesto. Druga prečka je zelo zahtevna (S6-S7), zato previdno. V mokrem pojdi raje po cesti! Nadaljuješ spust po makadamu do Zazida. Tu je spusta konec in treba se bo vrniti na Kraški rob. V Zazidu greš skozi vas in se pri cerkvi začneš vzpenjati po asfaltni cesti v smeri Podpeči, do katere te pripelje daljši spust. V Podpeči greš skozi vas, nato pa tik preden bi prečkal žel. progo zavije desno navzgor k hiši. No, to ni le dovozna pot na dvorišče, pač pa se nadaljuje kot razgledna prečnica pod kraškim robom. Kasneje se vzpne na naslednjo "teraso", kjer je razcep. Tu greš desno, cesta pa zavije nazaj proti JV. Na naslednjem razcepu greš levo, nato pa se v kar strmem vzponu dvigneš do vrha Kraškega robu. Tako za skalnim usekom, skozi katerega gre cesta, zavij levo na travnat kolovoz. Če nadaljuješ po cesti navzdol, prideš v Praproče, od koder se lahko vrneš po smeri vzpona, opisana varianta pa te do izhodišča pripelje po lepši poti. Torej, slediš travnatem kolovozu proti SZ, ki se rahlo spušča. Kasneje ti pot prečka kolovoz, vendar nadaljuješ kar naravnost preko. Na desni opaziš vzpetino z cerkvico Marije Snežne, pod njo pa so travniki, po katerih si se peljal pred nekaj urami. Ko pa ti pot prečka boljša makadamska cesta, pa je veselja počasi konec. Zaviješ desno in se v hitrem spustu vrneš do izhodišča. Kojnik in Golič je po mojem mnenju najlepša tura v tem koncu Slovenije. Težko si predstavljam lepšo zgodnje pomladansko gorsko kolesarsko turo. Ker je v tem koncu množica poti in kolovozov, je opisana pot le ena izmed možnih variant. Če najdeš lepo varianto te poti, jo prosim opiši v komentarjih k turi. Na zemljevidu je poleg opisane označena še varianta z izhodiščem v Hrastovljah, ki turi doda še izredno lepo kolesarjenje po robu Kraškega roba od Črnega kala do Praproč, hkrati pa ji doda še zelo zahteven vzpon na Črni kal. Ta varianta gre delno po poti Tabline Predbožične skupne ture 2002. Pot ni opisana in jo boš moral najti sam, v pomoč so ti navodila na Tabli in ponekod še ohranjene modre in oranžne oznake na križiščih. |
Spisal Andrej Velkavrh na dan sreda, 13. april 2005 |
To je ena od mojih kultnih tur! Nebeško lepo je tam gori, še posebno maja, ko cvetejo narcise in potonke in druge rož'ce. Toplo priporočam tudi jeseni, oktobra ali novembra na kakšen lep, sončen dan, ko je ozračje bistro in zna biti prav toplo. Variant je še precej. Andrej V |
Spisal Aljaz na dan četrtek, 28. april 2005 |
Res spet ena spektakularna tura. V primerjavi s Slavnikom je precej manj obiskana. S Slavnika sem se spustil v Podgorje in nadaljeval vzpon po grebenu Kojnika, vse do Lipnika. Zares lepa pokrajina z razgledi dalec naokoli. Se nekaj foto materiala: www.izleti.tk |
Spisal Roman na dan ponedeljek, 5. september 2005 |
Zivjo, kakovostno pripravljena tura. Sam sem si jo pripravil na p900 in gps z trackom in stani in izvozom karte iz ozi explorerja. Ce koga zanima program za p900 ali Nokia 60 series potem predlagam zastonjsko verzijo MapView2. http://www.wild-mobile.com Preprosto čudovito za vse tech freak kolesarje. |
Spisal Primoz na dan petek, 16. junij 2006 |
Živijo, se pridružujem mnenju ostalih. RES lepa tura. Enkrat smo jo peljali konec februarja drugič pa v začetku junija. Prvič nas je presentil sneg drugič pa razveselile mnoge rožice. Obakrat smo se tudi "izgubili" in namesto levo zavili desno po poti proti cerkvici Marije Snežne. Čeprav mogoče cerkvica ni nič posebnega, je zato vsaj zame zelo lep kratek spust s hribčka nazaj na pot preko travnikov do vasi Praproče. Po ogledu cerkvice se spustiš po isti poti nazaj in kmalu se desno odcepi ozka pot v gozd. Po njej navzdol ven iz gozda in samo naravnost navzdol do širše ravnate poti, ki te pripelje v Praproče (ko prideš iz gozda ven se nekje na sredi hriba odcepi še ena potka desno, ki verjetno takot kot druga pelje proti vasi Praproče. |
Spisal Matjaž na dan ponedeljek, 11. maj 2009 |
Turo sem opravil prejšnji teden in kljub temu, da me je slabo vreme na pol poti pregnalo nazaj proti avtomobilu, lahko rečem le super. Fantastična pokrajina, lepi razgledi in kar je najbolje - nobenih ljudi. Orientacija mi je v določenih delih delala malo težav, a z zemljevidom, opisom in kakšnim obvozom sem tudi to uspešno rešil. Fotografije pa na blogu http://mcorel.wordpress.com. |
Spisal Dragan S. (Kp) na dan torek, 23. marec 2010 |
Izhodišče smo si izbrali v Črnem kalu pri VikiBurgerju, povzpeli smo se nato na Kraški rob mimo cerkve, V Črnotičah pa nadaljevali po opisani turi. Čeprav so se začeli zbirati oblaki, spustila megla (vidljivost cca 20m) pa še na Goliču nas je presenetil sneženi metež, smo nadaljevali naprej. V Zazidu pa proti Zanigradu in proti Dolu pri Hrastovljah nato pa delno po poti "Tabline Predbožične skupne ture 2002" do izhodišča. Izredno lepa tura, čeprav tokrat nismo imeli nobenega, prav nobenega razgleda.Izhodišče pa smo zanalašč izbrali precej nisko, za začetek segrevanje na Kraški rob, za konec pa le iztek. Slik pa jasno ni! |
Spisal Dali na dan nedelja, 4. april 2010 |
To moram probat in to čimprej. Ali ima kdo GPX datoteko za to turo? |
Spisal Dragan S. na dan ponedeljek, 12. april 2010 |
Ponovili turco v lepem vremenu. Na kratko: PREČUDOVITO!!! Link kolesarske poti Geopedia: http://www.geopedia.si/?params=T2_vT_b2_x419906.9375_y41053.125_s13 Slike: http://www.genspot.com/album-10564/crni-kal-kojnik-golic-kavcic-april-2k10.aspx |
Spisal Saša na dan sreda, 9. februar 2011 |
Včeraj odvozila, bilo je čudovito in brez večjih orientacijskih težav. Turco sva nekoliko spremenila po naključju, vendar sva ugotovila, da je bilo tako še bolje, saj se na vrh Kojnika ni bilo treba vračati "nazaj" in se po isti stezi spustiti naprej proti Goliču, ampak sva do njega prišla lepo od zadaj. Sprememba je bila v tem, da sva nad tisto improvizirano okrepčevalnico očitno zavila levo nekoliko prezgodaj (na koncu kar strmega in razdrapanega klanca) in se kmalu znašla na simpatičnem kolovozu, kateremu se je z leve priključila markirana steza s Podgorja. Nadaljuješ desno po čudoviti stezi med borovci, ki te po cc. 200 m pripelje direktno na vrh Kojnika. Nama je pa nekoliko težav povzročala orientacija od Goliča II naprej, kjer ni več tiste antene, zato ne veš, ali se tu že zavije proti Lipniku ali ne. Uglavnem, antene ni več, najti pa moraš markirano stezo rahlo v desno, ki se vzpne do vrha, potem pa se spustiš desno po stezi v dolino. Od tu naprej nejasnosti ni bilo več. Je pa za nama vozila še ena skupina kolesarjev, vendar se na tem delikatnem mestu niso spustili v dolino, ker so verjetno najprej hoteli priti do antene (naslednja je šele na Hrvaškem). Turo bo treba vsekakor še ponoviti, najbolje spomladi:). |
Spisal Marko na dan četrtek, 25. april 2013 |
Izjemna tura vsekakor ena najlepših na tem koncu. Se jo splača ponoviti. |