Porezen
Kratek opis Klasični pristop skozi Davčo na razgleden vrh nad Baško grapo s spustom po grebenski mulatjeri na Petrovo Brdo
Lokacija Gorenjska - Škofjeloško hribovje
Izhodišče Železniki (v Selški dolini pri Škofji Loki)
Višina izhodišča 450 m
Višina cilja 1590 m
Dolžina ture 52,0 km
Skupna višina 1600 m
Okvirni čas vožnje 4h 5minut
Težavnost vzponov
Težavnost spustov
Splošna težavnost
Atraktivnost
Literatura Marko Paternu: Strme kolesnice
Opis poti Železniki - proti Zalem Logu - v dolino Davča - Osojna Davča - levo navzgor proti Koči na Črnem vrhu - mimo kmetije Mrovlja - pri Koči na Črnem vrhu navzdol po kolovozu po smučišču - preko glavne ceste, ki pripelje iz Davče - kmetija Bičkar - Pod Gozdom - pod hribom Prvič - pod Cimprovko - pod Humom - Sedlo Velbnik - pod hribom Medrce - Dom A. Žvana pod Poreznom - nazaj do odcepa pešpoti po severnem grebenu - Pohoški kup - Trtenska planina - kmetija Podhočar - kmetija Jurež - Osojna Davča - po dolini Davče navzdol - Železniki
 
Opis ture Porezen sem poznal že z lanskega leta, vendar sem lani moral del zadnjega dela poti kolo porivati, ker mi ni znesla kondicija, pa tudi košarice na pedalih so precej ovirale. Tokrat sva šla s prijateljem Snailom, omislil pa sem si tudi drugo varianto vzpona na greben, ki se vleče med Blegošem in Poreznom in sicer po cesti na Črni vrh in nato po smučišču Cerkno navzdol. Izkazala se je precej bolje kot klasična po glavni cesti do smučišča, predvsem je zelo senčna, pa tudi spust po smučišču je enkraten. Odcep iz Davče proti Črnemu vrhu ni označen, zato sva imela nekaj orientacijskih težav. Skratka, greš po prvem asfaltnem odcepu levo navzgor malo pred mostom (v izgradnji) čez grapo. Asfalt je nov, za dodatno orientacijo pa je makadamski odcep levo, ki je nekih 100m od odcepa z glavne ceste. Sledi lepa in precej zložna pot do Črnega vrha, malo pred kočo se desno navzdol po smučišču odcepi travnat kolovoz, po katerem gre lep in precej hiter spust do sedla, kjer pride gor glavna cesta. Sledi solidna cesta, iz katere se odpirajo razgledi na vse strani. Pod hribom Medrce pa gre zares. Že prvi klanec, kjer je bila lansko leto lesa, ki jo je bilo treba prelesti, letos pa je ni bilo, je zelo strm, nadaljuje pa se v malo manj strm, zato pa toliko bolj kamnit klanec, ki je fizično in tehnično zelo težek. Lani sem ga delno prehodil, letos sem sicer zvozil, vendar v treh etapah. Zadnji del je manj strm, vendar še precej kamnit, tako da se do koče ne da kaj dosti oddahniti. Od koče do vrha je še 5 minut peš. Imela sva res lepo vreme in razgled je bil fantastičen. Triglav je bil kot na dlani. Tudi spust po severnem grebenu je precej divji. Začetek je sicer položen, vendar precej kamnit. Sledi lep in strm spust s Pohoškega kupa po travnati stezi, ki pripelje na travnik in naprej v gozd. V nadaljevanju sledi nekaj peš hoje ob kolesu. Nekih 100 višinskih metrov niže se pot razcepi na širšo, ki pelje levo in ožjo, ki gre naravnost dol. Obe sta enakovredni, le da se da po levo peljati v lepem spustu po serpentinah. Ko se združi z direktno, greš naravnost mimo kupa drv v gozd in naprej na travnik. Preko travnika se spustiš do kmetije. Tam gresta desno dva kolovoza, greš po nižjem (in boljšem). Ko pride pot v gozd, te čaka nekja izpostavljenih prehodov čez grape, kjer je poti le za čevelj v širino. Priporočam dobre čevlje in živce. Pri Jurežu pride pot do ceste in zabave je konec. Sledi le še hiter spust do izhodišča. Če imaš čas (in še kaj moči), priporočam varianto po levem grebenu nad Davčo, gledano navzdol. Ko se po asfaltu spuščaš, zaviješ takoj za večjo stavbo na levi levo navzgor po asfaltu. Vzpona ni veliko. Greš mimo cekve v Jemcu in po grebenski cesti mimo kmetij Močilar, Nace, Podgrivar in po kolovozu mimo Čemažarja do Žbontarja. Pri njem se po cesti spustiš v dolino. Naju je že preganjal čas, zato sva se spustila kar po dolini.
   

 

Komentarji k turi
Spisal darko_m na dan sreda, 20. julij 2005
Varianta preko Črnega vrha s 300 extra višinskimi metri me ni prepričala: s kavo ni bilo nič, ker je bila koča zaprta (v nedeljo), namesto po travnatem kolovozu pa se je bilo treba spustiti po slabem makadamu.
Spust s Porezna bi se sicer lahko začel prav z vrha (sem se 'spomnil' po turi, a ostane izziv za naslednji obisk) in je z eno besedo odličen. V principu je v celoti vozen, razen parih ovir/stopnic, ki jih lahko preštejemo na prste ene roke.
Še opis variante od kmetije, kjer Jirži priporoča od dveh kolovozov spodnjega. Greš torej po spodnjem in na dveh odcepih izbereš levo navzdol. Kmalu se izkaže, da ta kolovoz ni videl cestarjev že celo večnost, malo kasneje postane jasno, da to ni tisti kolovoz iz opisa, in še kasneje, da tudi kakšnih kmečkih prevoznih sredstev ni bilo na njem že par let, pravzaprav je vprašanje, koliko, če sploh kaj, živih duš se sprehodi na leto po njem. Na kolovozu je veliko vej, mestoma pa je trava tako velika, da ne vidiš, po kašni podlagi se pelješ. No, kljub temu je kar lepo vozen, razen proti koncu ene 100 m, kjer ga je potok popolnoma uničil. Nato še slab kilometer po makadamu, in 5 km po asfaltu do odcepa za Davčo oz. smučišče Cerkno.