Baronova (Bornova) pot
Kratek opis Iz Begunj pod Begunjščico do Prevala in po izjemnem singletracku do Ljubelja
Lokacija Gorenjska - Karavanke
Izhodišče Bistrica pri Tržiču
Višina izhodišča 550 m
Višina cilja 1425 m
Dolžina ture 34,0 km
Skupna višina 1000 m
Okvirni čas vožnje 2h 48minut
Težavnost vzponov
Težavnost spustov
Splošna težavnost
Atraktivnost
Literatura Marko Paternu: Strme kolesnice
Opis poti Bistrica pri Tržiču - levo v smeri kažipota za Begunje - vzpon do Brezij pri Tržiču - skozi Hudi graben in Srednjo vas do Begunj - pri Begunjah desno proti gradu Kamen - po glavni cesti skozi Drago do Doma v Dragi - mimo njega na makadam proti Planinci - strm vzpon po makadamu do planine Planince - pred planino desno na kolovoz (običajno je tam skladovnica drv) - po zelo strmem kolovozu do izravnave pri izviru Rože - spust po kolovozu do Prevala - pred planino levo navzdol po markirani pešpoti (-ožji kolovoz in ne po cesti, ki je sedaj narejena do Prevale in jo na kartah ni) - pri oznaki-kažipotu 50m niže levo na Baronovo pot - po izpostavljeni Baronovi poti skozi tunel do zapuščenega hotela na Ljubelju - pri hotelu desno navzdol na staro ljubeljsko cesto skozi vas in po travniku do glavne ceste (pazi, električni pastir!)- po glavni cesti levo navzgor do serpentine, tam desno na pot do spomenika - po stari ljubeljski cesti mimo Lajba in skozi Podljubelj do Tržiča - desno po glavni cesti do izhodišča
 
Opis ture Tokrat se je nama s Tanjo pridružil tudi prijatelj Snail. Odpravili smo se po eni najzanimivejših poti, kar jih lahko srečaš v Slovenjji, po Baronovi poti od Prevala do Ljubelja. Do Prevala smo izbrali daljšo in precej lepšo varinanto, kot je klasična iz Podljubelja. Pot od Tržiča do Begunj pod Dobrčo je lep uvod ter ogrevanje za že dobro znane klance do Planince in naprej do izvira Rože pod Begunjščico. Klanec od Planince do Rože sem (končno) zvozil v enem kosu, je pa bila podlaga precej boljša kot zadnjič, tako da je bil vzpon predvsem vzdržljivostni problem. Od Prevala se po peš poti spustiš 50 višinskih metrov, tam pa levo zavije v gozd dobra pot z oznako, da greš na lastno odgovornost. In ta ni ravno majhna, kajti pot zahteva kar nekaj pazljivosti in psihe. Začne se z lepim spustom po gozdni poti, z nekaj stmimi odstavki, kjer je mestoma treba sestopiti s kolesa. Čez melišče se večinoma ne da peljati, sicer pa je kratko. Onkraj njega pa se začne ozka steza, vsekana v stene, visoko nad ljubeljsko dolino. Občutek, ko krmariš z desno roko, z levo pa se držiš za zajlo, globoko pod teboj pa gledaš cesto na Ljubelj je res enkraten. Podobne steze do sedaj še nisem srečal. Seveda pa je obvezen spust sedeža in precejšna pazljivost, kajti pol metra desno je le stena v globino in padec v to stran bi se lahko čudno končal. Čez nekaj časa te preseneti začetek ozkega tunela, ki je dolg nekih 200 metrov, vmes pa je okno z zanimivim razgledom. Priporočam svetilko, ker je tunel pač temen. Ko se pripelješ do Ljubelja, je prvi občutek obžalovanje, ker je poti konec in to precej prehitro. Od Ljubelja do izhodišča te čaka le še hiter spust, razen začetka ves čas po asfaltu. Mislil sem, da je pot manj obljudena, vendar smo kljub ne ravno najboljšemu vremenu srečali nekaj ljudi, zato nekaj obzirnosti in pozdrav ne bosta odveč, kajti končno je to le peš pot.
   

 

Komentarji k turi
Spisal Ivan Pepelnjak na dan nedelja, 1. avgust 2004
Pot je Bornova, ne Baronova, ime pa prihaja od (predvojnega) lastnika teh gozdov (ravno zdaj so jih začeli vračati), ki je očitno skrbel tudi za steze in poti skoznje.
 
Spisal DEPRESIJA na dan ponedeljek, 23. avgust 2004
Zame osebno je tura z obiskom Baronove poti malenkost prekratka, zato jo ponavadi začinim še z dodatnim vzponom na PLANINO KOROŠICO. Seveda lahko spodaj opisan 'dodatek' uporabite tudi kot samostojno turo. Opis bom začel kar pri adrenalinskemu parku, mimo katerega se spustimo z Ljubelja …. Obisk planine pa priporočam tudi peš! Gor je res luštno!!

TURA PLANINA KOROŠICA - ( 9km /670 v.m. (skupna)/ 2h)

VZPON (V6) Jaz sem jo užgal kar mimo gostilne pri adrenalinskemu parku. Takoj za parkom desno na singlco in cca 20 v.m. nižje je stik z gozdno cesto (900mnv). Pri prvi grapi (1.1km/950mnv) je veselja konec. Od tukaj dalje se cesta postavi pokonci - podlaga skoraj nemogoča! Sledi kratka izravnava in začetek kolovoza (2km/1130mnv) z boljšo podlago. Od tukaj dalje je odvisno od posameznika koliko bo kolesaril ali pešačil. Največ od kolesarjenja imamo pred in po 1.lesi (3.6km/1270mnv), ter od cca 1400mnv dalje ko je do koče na pl. Korošica (4.3km/1554mnv) skoraj vse vozno! Sam sem potreboval za vzpon z vemi počitki 1h 20min.!
Podlaga je izredno slaba, strmina pa izjemna!! Povprečen naklon vzpona znaša skoraj 18% - kljub trem ali štirim kao izravnavam! Če je bilo pod 10% sem že imel občutek da je ravno! Sam sem uspel prevozit okoli 300 v.m.. Dalo bi se še več, vendar sem hitro dojel da napredujem hitreje peš kot pa da na vsakih 50m par minut hropem kot utrgan in lovim svojo pobeglo dušo. Mislim pa, da bi z bolj suho podlago en TA PRAVI dedec tukaj naklepal še MIN. 100 v.m.! Brez porivanja pa skoraj sigurno ne gre (pa če si še tak 'špičak')! Največ zaradi slabe podlage (rolling stones), pa tudi zaradi strmine - mislim da se mestoma giblje okoli 40%!! Smer vzpona ja na prisojni strani! Loti se je primerno zgodaj.

SPUST (S5/mestoma S6) Od koče prečimo celo planino proti SZ in po kratkem vzponu (cca 20v.m.) pridemo do razpotja. Držimo se levega ožjega kraka (smerokaz lovska pot). Položen spust, preplezamo dve lese. Od druge lese (5.8km) dalje je singlca naslednjih 200v.m. prepredena s koreninami. Vendar je vse vozno! Pod 1300mnv je korenin občutno manj. Tukaj so meni delale preglavice ozke serpentine - kr nekajkrat sem sestopil in ročno obrnil bicikl. Približno pod 1160mnv se pojavljajo odcepi od glavne singlce. Priporočam da se jih ne lotevate - imajo pa vsi isti iztek na cesti in so v bistvu krajšnice...... Pri 1050mnv se singlca priključi na slab kolovoz, 1010mnv stik z asfaltom (1. serpentina pod mejnim preh. Ljubelj), takoj levo na kamnit kolovoz in zopet smo pred adrenalinskim parkom (9km). Spust spada v tisto kategorijo ko ti zmanjka prstov za oblizat!!
 
Spisal Marko Kern na dan sreda, 25. avgust 2004
Pot je tako Bornova kot tudi Baronova. Gospodje Borni so bili namreč baroni.
 
Spisal Urbe na dan četrtek, 2. september 2004
Na http://tabla.xenya.si/gallery/album693 je nekaj slik z omenjene Depresijine ture na Pl. Korošica.
 
Spisal Jožef na dan četrtek, 23. september 2004
Pred dnevi sem opisano pot barona Borna opravil tudi v obratni smeri, torej iz Tržiča do Ljubelja, na Preval po Bornovi poti in nato spust preko Planince v Begunje. Varianta je slabša, vsaj kar se tiče baronove poti.  Iz okna pa je lep razgled na Veliki vrh in Košutico.