Trnovski Gozd - Lokve
Kratek opis Krožna tura po Trnovskem Gozdu
Lokacija Primorska - Trnovski Gozd
Izhodišče Grgar (mesto na cesti od Solkana pri Novi Gorici proti Čepovanu)
Višina izhodišča 289 m
Višina cilja 947 m
Dolžina ture 41,0 km
Skupna višina 960 m
Okvirni čas vožnje 3h 28minut
Težavnost vzponov
Težavnost spustov
Splošna težavnost
Atraktivnost
Literatura
Opis poti Grgar - Fobški Kal - malo naprej od odcepa za Spodnji Lokovec desno na staro vojaško cesto proti Lokvam - Lokve - Nemci - Trnovo - Most - Ravnica - Pri Peči - spust po kolovozu mino Lijaka do Lok - po nekaj 100 metrih desno na kolovoz, preden se cesta začne spuščati - po kolovozu do večje hiše - desno gor po slabšem kolovozu do stika s cesto - Vratca - Ravnica - do glavne ceste in levo do Prevala - Grgar (Sveta Gora: od Prevala še 50 metrov navzdol in ostro desno - po cesti do vrha Svete Gore - mimo parkirišča po makadamski cesti proti severu do stika 4 cest pod Preškim vrhom - desno navzdol v Grgar)
 
Opis ture Teden dni pozneje sva spet na Primorskem, tokrat v okolici Nove Gorice. Turo sva že prevozila lani, vendar sva takrat izpustila spust mimo Lijaka. To pomankljivost sva hotela tokrat popraviti. Ker nama je bila pot znana, je hitro minila. Zopet sem se čudil graditeljem starih vojaških cest. Vzpon z glavne ceste do Lokev je dolg nekih 5 kilometrov in prav neverjetno enakomeren, tudi cesta je prav solidno ohranjena. Ker je bilo vreme lepo in vidiljivost odlična, so se nama pri vzponu počasi odpirali razgledi na Julijce, Banšice, Čepovansko dolino. Razen nekaj metrov ledu je bila cesta kopna. Na koncu ceste sva si privoščila počitek. Temperaturni prehod iz severne strani, kjer poteka cesta na sončno stran je bil prav neverjeten. Na soncu je bilo pravo pomladansko vreme. V Lokvah sva zavila proti Trnovem, kajti za vzpon na Mojski hrib in Poldanovec je še prezgodaj, ker više gori leži še precej snega. V Trnovem priporočam skok do spomenika vojnim žrtvam na hribu, od koder je lep razgled po Trnovskem Gozdu in okolici. V Ravnici sva zavila proti Lijaku, kajti izpeljati sva hotela turo, ki sem si jo zamislil že lani, pa nama je zmanjkalo časa. V vasi Pri Peči zaviješ pred zadnjimi hišami desno na dober kolovoz, ki pelje proti dolini mimo Lijaka. Lijak je zanimiva naravna tvorba, ki oddaleč zgleda kot ... lijak. V stenah je lepo plezališče, nad njim pa dobro termiko najdejo padalci. Ko po zanimivem spustu dosežeš prve hiše, zavijes desno navzgor. Ko so hiše za teboj in se pot pripravlja k spustu proti dolini, zaviješ desno navzgor na dober kolovoz, ki se vije okoli hriba sv. Danijel. Večinoma v rahlem vzponu prideš do večje hiše, kjer zopet zaviješ desno navzgor. Od tu do stika s asfaltno cesto je kolovoz slabši in postreže z nekaj težjimi klanci. Na cesti zaviješ desno in po nekaj serpentinah prideš do prevala Vratca med sv. Danijelom in Škabrijelom. Posebej slednji je znan po hudih bojih v I. svetovni vojni. Namen krožne ture okoli sv. Danijela je dodatno popestriti turo, ki poteka večinoma po dobrih ali asfaltnih cestah (če ti do ovinka ni, lahko v Mostu namesto proti Ravnici zaviješ desno in se spustiš nazaj v Grgar). Z Vratc se spustiš nazaj do Ravnice in vzpneš do glavne ceste. Po njej se spust nadaljuje do Prevale, sedla med Škabrijelom in Sveto Goro. Tu se je že precej utrujena Tanja vrnila v Grgar, sam pa sem bil še pri močeh, zato sem se odočil še za vzpon na Sveto Goro. Čaka te okoli 2,5 km 15% klanca, tako vsaj pravi kažipot. Zadeva je res precej strma in brez izravnav, zato zahteva kar nekaj truda, poteka pa po široki asfaltni cesti, zato je le vzdržljivostni problem. Tudi spust zna biti zelo hiter in ker mi je lani crknil števec, me je mikalo preizkusiti, kako hitro bi kaj šlo navzdol. Na žalost pa so mi načrt preprečile trume motoroziranih romarjev, ki so si dan kdo ve zakaj izbrale za množični naskok na Sveto Goro. Zrak je bil od plinov prav zadušljiv in le trma mi je preprečila, da se nisem obrnil že kmalu po začetku. Misel na hiter spust pa sem opustil in se raje vrnil po drugi poti. Zemljevid je z Preškega vrha obljubljal spust po kolovozu do Grgarja, izkazalo pa se je, da je kolovoz bivši, zdaj je tam na novo zrita cesta; spust po njej pa je bil zaradi neutrjenega terena precej zoprn. Očitno romarji potrebujejo še dodatne ceste za še množičnejše naskoke. Sicer pa je cerkev na vrhu zelo lepa, v prvi vojni je bila povsem porušena in kasneje obnovljena.
Avto lahko brez težav pustiš v Grgarju na parkirišču za trgovino, malo pred cekvijo.
Skupaj s Sveto goro je dolžina 47km in 1310m skupne višine.
   

 

Komentarji k turi
Spisal kolesarka na dan nedelja, 16. november 2003
Meni se je tura zdela čudovita.Gorski zrak in čudovita pokrajina. Vredno ogleda.