Velika Milanja |
|
Kratek opis | Vzpon po obrobju Snežnika na izjemno lep vrh Velika Milanja |
Lokacija | Notranjska - Okolica Snežnika |
Izhodišče | Zagorje (kraj, nekaj kilometrov oddaljen od Pivke v smeri Knežaka) |
Višina izhodišča | 570 m |
Višina cilja | 1099 m |
Dolžina ture | 39,0 km |
Skupna višina | 750 m |
Okvirni čas vožnje | 3h 7minut |
Težavnost vzponov | |
Težavnost spustov | |
Splošna težavnost | |
Atraktivnost | |
Literatura | Igor Maher: Veliki kolesarski vodnik po Sloveniji |
Opis poti | Zagorje - mimo gradu Kalec - Bač - Koritnice - pod Kozjim hribom - odcep desno malo naprej - mimo koče Okroglik - odcep desno navzdol pod Javorjem - pod Suho Rebrijo - odcep desno po kolovozu na sedlo pod V. Milanjo - V. Milanja - nazaj do sedla - dol po desnem kolovozu do boljše ceste - levo navzdol po cesti - desno na križišču - pod Špičastim hribom - desno po kolovozu do širokega sedla - s sedla navzdol po cesti do Šembij - preko glavne ceste in levo - pri cekvi desno na makadam in do kraškega roba - po spustu na križišču desno proti stenam - pod stenami navzgor po pešpoti do ceste - po cesti pod stenami skozi predor - ves čas naravnost - pod Gradiščem - pod Grmado - Tabor nad Knežakom - Zagorje |
Opis ture | Slike z vrha Velike Milanje v Maherjevem vodniku so se vtisnile v spomin že, ko sem prvič listal vodnik. Pokrajina je bila videti prav fantastična, in lahko rečem, da prav taka tudi je. Tura kolesarsko ni preveč zahtevna, zato pa nudi toliko več estetskih užitkov. Zaradi razgledov in izredno lepe narave priporočam obisk ob lepem vremenu. Na turi se nama je pridružil tudi prijatelj Suri. Začetni del ture je lahko kolesarjenje mimo izvira Pivke in skritega gradu Kalec preko prostranih polj skozi vas Bač in naprej. V Koritnici se začne vzpon, ki pa poteka po asfaltu in je precej položen. Cesta te pripelje do odcepa pri Kozjem hribu, kjer se začne makadam. Prijetno kolesarjenje po gozdu te pelje mimo lovske koče do malo skritega odcepa desno navzdol. Soliden makadam te kmalu pripelje do vznožja Milanje. Takoj opaziš mogočne skalne stolpe, ki tvorijo vrh. Utrjen kolovoz te pripelje najprej na sedlo pod vrhom, nato pa čisto pod vrh. Ker so travniki na vrhu izredno bogati z raznovrstnimi in redkimi rastlinami, pusti kolo na koncu kolovoza in se odpravi na 30m oddaljen vrh peš. Vrh sestavlja več skalnih stolpov, zato velja pri plezanju nanje nekaj previdnosti. Z vrha se odprejo pogledi na velika, travnata prostranstva pod nami in zanimive borove gozdiče, posejane po pobočjih. Izza Suhega vrha pokuka tudi Snežnik, ki je bil v času našega obiska še popolnoma bel. Po široki dolini pod tabo bo potekala tudi smer spusta. Tu je orientacija malo zahtevnejša, zato sem pri opisu bolj natančen. V dolino te pripelje hiter spust po dobri cesti. V prejšnji državi je to lepo dolino zase imela vojska in se po planjavah podila s tanki, kar še vedno pričajo široki, na srečo že zarasli kolovozi. S širokega sedla med Turščakom in Slemenon se strmo spustiš do Šembij. Vas stoji na robu dolge skalnate prelomnice, v vznožju katere napeljana pot te bo peljala nazaj do Zagorja. Stara vojaška cesta pod visokimi stenami se začne v Podtaboru. Začetek je malo težje najti, ker so si domačini na začetku ceste postavili kegljišče, zato moraš nanjo malo naprej po peš poti. Že na začetku te pot pelje mimo Kozje Luknje, iz katere ob dežju bruha voda in jame z ostanki srednjeveške utrdbe ter skozi predor, v nadaljevanju pa te čaka lep, izredno enakomeren vzpon po solidnem kolovozu ves čas pod robom prelomnice do cerkvice Sv. Martina in Tabora nad Knežakom(*). Tu je bila v srednjem veku utrdba proti Turkom in signalna točka. Velja se malo ustaviti in razgledati naokoli, kajti na jugu se pogled odpre do Učke, na zahodu je lep pogled na Vremščico, proti vzhodu pa se ti pokaže celotna prevožena pot. S Tabora se v hitrem spustu pripelješ nazav v izhodišče, Zagorje. Avto najlaže pustiš v Zagorju, nasproti cerkve. (* za vzpon do cerkvice Sv. Martina imaš še lepšo možnost, ki sem jo našel pri drugem obisku. Ko se pod Grmado po daljšem spustu pripelješ do križišča štirih kolovozov, greš lahko naravnost, tako gre zgoraj omenjena pot, lepša možnost pa je, da zaviješ desno gor. Kratka in strma siglca te pripelje na greben, nato pa greš na razcepu levo. Dober kolovoz te po razgledni vzhodni strani grebena pripelje točno do cerkvice in ceste v dolino. Ta varianta je na zemljevidu narisana črtkano.) |
Spisal Stojan Torkar na dan sreda, 21. april 2004 |
Ob tej čudoviti turi, ki jo kot avtor zapisa večkrat opraviš,sem se spomnil, kaj nam hočejo novodobni don Kihoti postaviti na pobočjih Milanje, oz. Volovje rebri. Oprosti, če pri gibanju proti postavitvi vetrnih elektrarn že sodeluješ, vendar ti vseeno posredujem naslednjo povezavo: http://www.sneznik.net/peticija/ lp stojc |
Spisal Matej na dan ponedeljek, 12. julij 2004 |
Zelo lepa in relativno nezahtevna tura. Previden je treba biti v kraju Podtabor, kjer so domačini na začetku stare vojaške ceste postavili kar balinišče, zato je potrebno kar nekaj spretnosti in spraševanja domačinov, da se ceste ne zgreši, saj se drugače človek hitro znajde v Podstenjšku 100m nižje :-) |
Spisal Matej in Ewa na dan nedelja, 23. april 2006 |
Po dveh letih sem turo opravil še enkrat. Spet sem se lovil za lovsko kočo, kjer je odcep desno navzdol lepo viden, zraven pa postavljen smerokaz - desno navzdol (Tabor), naprej po cesti (Sviščaki). Zavije se torej na Tabor. druge ni bilo težav... lp m |
Spisal Matej in Ewa na dan nedelja, 23. april 2006 |
Omenil bi samo da je odcep za lovsko kočo, kjer se zavije desno navzdol, sedaj lepo viden in ima zraven tudi smerokaz, desno navzdol - Tabor, naravnost - Sviščaki. Torej gremo na Tabor. LP M&E |
Spisal Bop na dan sobota, 23. september 2006 |
Dobra proga. Sicer pa sem na začetku bil presenečen da je toliko asfalta, saj največ višine narediš na asfaltni cesti med Koritnicami in odcepom za Devin. Od tam dalje je proga fantastična. Brez mape ne priporočam ker je veliko možnosti za skrenitev s poti. Omenil bi samo še to, da je treba pri Šembijah res paziti. Meni se je zgodilo da sem pri cerkvi očitno zavil napačno potem rinil kolo na vrh hriba kjer so divji konji (ki niso prijazni) in potem spust po pobočju kjer verjetno še nihče ni kolesaril. |
Spisal Tim na dan četrtek, 26. junij 2008 |
Lepa tura ampak po senci se pelješ le manjši del poti. Do Milanje nisem imel problemov z orientacijo, sem pa takoj na začetku spusta zašel v napačno smer kar me je stalo kar nekaj časa. V Šembijah me je vaščan narobe usmeril, ampak sem potem na lastno pest našel pot. Ne gre se za cerkvijo levo ampak desno! Pa kot že rečeno v Podtaboru je treba iz glavne ceste zaviti kar čez balinišče, ki od daleč zgleda kot dovoz do hiše. |
Spisal Akbara na dan nedelja, 26. oktober 2008 |
Današnji dan je na Primorskem sijalo sonce in vreme je bilo kot nalašč za kolesarjenje. Vse do Šembij ni bilo z orientacijo prav nobenega problema, nikakor pa nisem znala priti do tistega balinplaca, ker sem očitno že prej zavila preveč levo navzdol. Potem mi je prijazen vaščan pokazal kje gre cesta. Odpeljala sem tudi novo, črtkano varjanto zadnjega dela poti in je bila res lepa. Sicer pa je na Milanji vladal čudovit mir, pokrajina v njeni okolici pa je resnično neverjetna. Zelo priporočam vsem:-) |
Spisal Tomaž Ovsenik na dan ponedeljek, 13. september 2010 |
Včeraj sva turo odpeljala z ženo. Glede orientacije priporočam stik z domačini - za vsako nejasnost sva dobila podroben opis poti, tudi za balinišče, ki je prav hecno :). Zadnji del sva odpeljala po singlci - se splača. Je pa zanimivo gledat zgodnje fotke izpred desetih let in včerajšnje utrinke s poti - pokrajina se zarašča. Več na http://www.tkokranj.si/utrinki/velika_milanja_volovja_reber.html |