Hleviše
:: Pokrajina ::
Primorska - Okolica Idrije
:: Izhodišče ::
Idrija
:: Višina izhodišča ::
325 m
:: Višina cilja ::
1160 m
:: Dolžina ::
53,0 km
:: Skupno vzpona ::
1200 m
:: Čas vožnje ::
3h 51minut
:: Težavnost vzponov ::
:: Težavnost spustov ::
:: Težavnost ture ::
:: Atraktivnost ::
:: Zemljevid ::
:: Literatura ::
Marko Paternu: Strme kolesnice
tiskalniku prijazno
:: Datum izvedbe ::
nedelja, 23. april 2000
:: Kratek opis ::
Lepa tura po osrednjih delih krajinskega parka Zg. Idrijca in Vojskem
:: Opis poti ::
Idrija - kmetija Bevk - levo na staro vojaško cesto - planinski dom pod Hleviško planino - Čekovnik - mimo cerkve na Hlevišah - kmetija Blašk - kmetija Podobnik - kmetija Mohorič - stik s cesto iz Idrije - kmetija Kočevše - Gnezda - na odcepu levo proti mrzli Rupi - kmetija Pustota - Mrzla Rupa - Hudo Polje - po gozdni cesti in mulatjeri do Krekovš - Putrihove klavže - Belčne klavže - Lajšt - pri Divjem jezeru preko Idrijce po brvi - po sprehajalni poti ob vodnem koritu nazaj v izhodišče
:: Opis ture ::
Ker naju tura prejšnji dan ni posebej utrudila, sva se tokrat odločila za težjo in daljšo turo. Že dolgo me je mikala tura Hleviše, ki poteka po divjih in samotnih delih Vojskega pod robom Trnovskega gozda, še posebej spust z Hudega polja v Krekovše, ki ga je pohvalil tudi Paternu v Strmih kolesnicah.
Iz centra Idrije te pot popelje v smeri Vojskega po strmih bregovih nad potokom Nikova. Glavno cesto na srečo kmalu zapustiš in sprejmejo te hladni gozdovi, ko se po stari, lepo speljani vojaški cesti počasi vzpenjaš proti Hlevišu. Pod Hleviško planino se lahko vzpneš do planinskega doma, od koder pa razgled ni kaj posebnega. Kratkemu spustu sledi zopet vzpon preko hrbta pod Čekovnikom. Tu se odpre lep razgled na divji severni rob Trnovskega gozda in dolino Idrijce globoko spodaj. Od tu te pot vodi skozi vasi in samotne kmetije, veš čas nad dolino Idrijce. Kmalu se pot začne vzpenjati in čaka te edini sončni vzpon, ki pa je lahko v vročini precej neprijeten. Tu sem se iz oči v oči srečal s srno, ki je počivala ob cesti. Nekaj časa sva se gledala, nato pa je zbežala. Ko dosežemo vrh grebena, se pot prevesi na drugo stran in pridemo na glavno cesto iz Idrije, ki smo jo zapustili pri kmetiji Bevk. Po kratkem vzponu pridemo do oddajnika pri kraju Gnezda. Tu imaš krasen razgled na vse strani, škofjeloški in bohinjski hribi s Triglavom vred na severu, v daljavi Kamniške, na jugu pa divji severni rob Trnovskega gozda. To je tudi najbolj razgledno mesto ture. Res lep kraj za počitek. Od tu te čaka daljši položen spust do križišča petih poti pri kmetiji Pustota. Izbereš tisto za Hudo polje. Po krajšem spustu te čaka precej strm vzpon na sedlo Hudo polje. S sedla se odcepi tudi edina povezava Vojskega s Trnovskih gozdom, hkrati pa je na vzhodni strani izvir in začetek doline Belce, na zahodni pa Trebuščice. Čeprav je ta del Slovenije bolj redko poseljen, pa sva na različnih krajih ob poti srečala domačine, ki so bili zelo prijazni in pripravljeni pomagati z informacijami o razmerah na poti. Kljub njihovim opozorilom sva se vseeno začela vzpenjati proti Trnovskemu gozdu in Bukovem vrhu, vendar naju je že po nekaj 100m zaustavil sneg. S strmih pobočij so plazovi cesto popolnoma zasuli in brez človeškega posega bo cesta neprehodna še kar nekaj časa. Sicer malo razočarana, vendar v pričakovanju lepega spusta sva se vrnila do sedla. Tu se začne makadamski kolovoz, ki pelje po vrhu strmega grebena med dolinama Belce in Idrijce in se na koncu po kar lepi mulatjeri spusti v Krekovše. Z začetka mulatjere se odpre krasen razgled na z gozdom poraščeno dolino reke Belce in obronke Trnovskega gozda. To je tudi najlepši in najsamotnejši del ture. Spusta po mulatjeri se loti malo previdnejše, ker se pod listjem lahko skriva kakšno trdo in ostro presenečenje, ki potem zahteva naprimer menjavo zračnice. Kmalu pridemo do ceste, ki z Mrzle Rupe pelje proti Krekovšam. Sledi hiter spust mimo znamenitih Putrihovih in niže še Belčnih klavž, nato pa kolesariš v prijetnem spustu ob reki Belci. Občasno se ozri proti strugi reke, ki pogosto dela globoka korita in čudovite tolmune. Ker nad dolino Belce ni človeške prisotnosti, je čudovito čista in verjetno tudi pitna vse do prvih kmetij niže. Mimo stika z Idrijco kolesariš v položnem spustu vse do Divjega jezera. Malo prej ali pa nekaj 100m kasneje poišči brv preko reke. Na drugi strani poteka lepa sprehajalna pot ob vodnem koritu, ki v lepem kolesarjenju pripelje v izhodišče, center Idrije. Ker je pot predvsem sprehajalna, upoštevaj prednost sprehajalcev in zmanjšaj hitrost.
Torej, kar težka in dolga tura, vendar lepa in razgledna, predvsem je lep pust od Hudega polja do Krekovš in po dolini Belce. Avto lahko pustiš na parkirišču v centru Idrije


:: Zanimivosti ob poti ::
Ob turi ni posebnih zanimivosti ali pa še niso vnešene!

Preberi komentarje
Vnesi komentar
   

 


Čudovite spomladanske barve na vzponu po stari vojaški cesti proti Hlevišam

 

 
 


Hleviše...

 

 
 


Lep razgled z Gnezda

 

 
 


Pogled s Hudega polja proti dolini reke Trebuščice

 

 
 


Konec vzpona proti Bukovem vrhu...

 

 
 


Dolina reke Belce z začetka mulatejere nad Krekovšami

 

 
 


Ozka in divja dolina Belce

 

 


:: Komentarji k turi ::

Spisal(a) Primož na dan petek, 3. avgust 2012
Turca, ki je vsekakor za obkljukat. Sicer ni nič posebnega, a nekaj mi vseeno ni dalo miru in sem našel dva superlativa - tura je odličen kondicijski trening v izrednem okolju. Pa še soliden, pravi mtb spust, možnost kopanja v Belci in slastno točeno pred sotesko ... krasen dan. 
 


 
domov   ::    ture   ::    iskanje    ::    razno
Copyleft Gorsko-kolesarske ture, 1999-2005