Struška
:: Pokrajina ::
Gorenjska - Karavanke
:: Izhodišče ::
Javornik pri Jesenicah
:: Višina izhodišča ::
570 m
:: Višina cilja ::
1800 m
:: Dolžina ::
23,0 km
:: Skupno vzpona ::
1250 m
:: Čas vožnje ::
2h 45minut
:: Težavnost vzponov ::
:: Težavnost spustov ::
:: Težavnost ture ::
:: Atraktivnost ::
:: Zemljevid ::
Zemljevid (JPG, 200kb)
(s širokim rdečim pasom je označena peš pot, kjer je vožnja uradno prepovedana)
:: Literatura ::
Zemljevid Karavanke - Osrednji del
tiskalniku prijazno
:: Datum izvedbe ::
četrtek, 18. maj 2000
:: Kratek opis ::
Prečenje gorskega hrbta med Golico in Stolom
:: Opis poti ::
Javornik - Trebež - Javorniški Rovt - mimo planinskega doma Pristava - sedlo Križovec - planina Pusti Rovt - po kolovozu na sedlo Kočna - s sedla navzgor po poti proti Struški - pod Korenščico - Belška planina - pod V. Vrhom - pod Zijalko - planina Seča - spust po poti skozi Medji Dol do HE Javorniški Rovt - stik z glavno cesto - navzdol nazaj do izhodišča
:: Opis ture ::
Ko sem si nekaj dni nazaj z vrha Golice ogledoval okoliške hribe, mi je v oči padla na pogled precej široka in zložno vzdolž pobočja Struške napeljana pot. Struška je daljši greben, ki Golico povezuje z masivom Stola oz. Vajneža. Na ogled sem hotel že na turi na Golico, pa me je poslabšanje vremena prisililo k povratku. Seveda mi stvar ni dala miru, zato sem že nekaj dni kasneje šel zadevo preverit. Moji dosedanji raziskovalni poskusi mi niso prinesli ravno kakšne lepe ture, tokrat pa mi je uspelo najti turo, ki se je nebi sramoval niti Marko v Strmih kolesnicah. Je pa tura, predvsem spust, kar precej zahtevna, vmes je treba kolo tudi porivati, vendar precej manj, kot bi človek pričakoval na taki višini. Seveda pa ne trdim, da pot še ni bila prepeljana s kolesom, le zabeležena ni nikjer. Najvišjo težavnost tura zasluži predvsem z zahtevnim spustom.
Do sedla Kočna gre tura po isti poti, kot za Golico. Tu pa se poti ločita, kolovoz proti Golici gre levo, prvi strmi metri proti Struški pa niso najbolj podobni kolovozu, zato je treba kolo porivati. Od tu do grebena se da približno polovico peljati, vendar porivanja ni več kot 100 m. Na grebenu pri ograji te čaka klopca. To je primeren kraj za počitek, kajti glavnino višine si že pridobil, razgled pa je prav izreden. Če poteka tura na Golico pretežno po gozdu, zato je razgled le pri koči, pa gre Struška po odprtem, zato je precej bolj razgledna. Pogled z grebena na nadaljevanje poti sem precej nestrpno pričakoval, kajti prav lahko bi se izkazalo, da je pot za vožnjo prekamnita, kar ne bi bilo nad gozdno mejo prav nič nenavadnega. Pa mi je bil bog (ali boginja) gorskih kolesarjev naklonjena. Pot se je lepo vila vzdolž pobočja, večinoma po izohipsi, kakšnih večjih ovir ni bilo videti. Z užitkom sem zapeljal po lepi poti visoko nad Pustim Rovtom, koder sem se prej vzpenjal proti Kočni, hkrati pa sem se pogosto ustavljal in se predajal razgledom. Še posebej pogled na Julijce je bil izreden. Nekajkrat pa je pri prehodu čez večje skale le treba sestopiti s kolesa. Vmes je tudi 50 metrski odsek, kjer se pot bolj strmo vzpenja, pa še kamnita je precej, zato je treba kolo porivati. Malo pred Belško planino postane pot prekamnita za vožnjo, zato prideš do pastirske koče na planini peš. Tu opaziš malo više pot, ki še naprej preči pobočje. Naj te ne zavede pot, ki se od koče spušča desno navzdol. Po kratkem peš vzponu prideš na pot, ki je zopet vozna. Vmes se najde kak večji kamen, ki pa ne predstavlja problema. V lepem singletracku nadaljuješ prečenje. Tudi tu je treba nekajkrat sestopiti, vendar pot poteka na skoraj 1800 m nadmorske višine, zato se kar nisem nehal čuditi, kako lepo je prevozna. Kot vse lepe poti tudi ta prehitro mine in po kratkem spustu se pripelješ do kočice na planini Seča. Pod teboj je velika krnica Rida, ki se na jugu odpre v dolino Medji Dol, koder tudi poteka spust. Mimo spodnje kočice se spustiš na manjše sedlo, kjer se pot cepi. Leva pelje proti Stolu in Vajnežu, po desni pa poteka naš spust proti Javorniškem Rovtu. Spodnji del spusta sem že poznal s ture na planino Stamare, malo pa me je skrbel zgornji del, ki sem ga poznal le z zimskega hribolazenja, vendar je pod metrom snega težko razbrati, kje poteka pot, vedel sem le, da so pobočja precej strma. Prav neverjetno, vendar je spust, razen nekaj metrov, v celoti prevozen. Čez strma pobočja je pot prav zvito napeljana, le ovinki so ponekod tako ostri, da je treba kolo ročno obrniti. Najlepši je srednji del tik pod gozdno mejo, ki poteka po lepi, z listjem tlakovani poti. Niže postane pot spet zelo kamnita, zato je vožnja zelo težavna. Kar nekajkrat sem si zaželel diskaste zavore, ko sem otresal otrple prste. Je pa v celoti gledano spust zelo zahteven, po težavnosti takoj za Dolskim grabnom. Spuščen sedež, dobre zavore in sprednji amortizerji so praktično nujni. Po zadnjem, prav obupno kamnitem klancu sem se olajšano pripeljal do lepega jezerca pri HE Javorniški Rovt. Voda je prav čudovito čista in pri dotoku v jezero tudi (preizkušeno) pitna. Tudi počitek se prav prileže. Od tu te čaka le še kratek spust po makadamu do stika s cesto, po kateri si se prej vzpenjal, od tu pa hitri spust do izhodišča.
Prečenje poteka po peš poti, kjer planinci niso ravno pravilo, izjema pa tudi ne. Gre pa velika večina na Golico. Na poti si gost, zato se tako tudi obnašaj.


:: Zanimivosti ob poti ::

:: Naravoslovna in rudarska učna pot
Dolga je osem kilometrov, z višinsko razliko 600 m, na njej je 15 opazovalnih točk...
več o tem...

:: Javorniški slapovi
Slapovi potoka Javornik
več o tem...

:: Javorniški rovt
Javorniški rovt v času, ko cvetijo narcise
več o tem...


Preberi komentarje
Vnesi komentar
   

 


Na sedlu Kočna med Golico in Struško

 

 
 


Lepa in razgledna pot preči pobočja

 

 
 


Pogled proti Golici, v ozadju sta Dovška Baba in Kepa, spodaj je planina Pusti Rovt

 

 
 


Čudovito prečenje prostranih pobočij...

 

 
 


Prečenje gre proti koncu, pogled na krnico Rida, v daljavi sta Vajnež in Stol

 

 
 


Prelepa krnica Rida

 

 
 


Utrinek s spusta skozi Medji dol

 

 


:: Komentarji k turi ::

Spisal(a) DEPRESIJA na dan petek, 13. avgust 2004
Pri tej turi je edina 'pomankljivost'  to da se pri HE Javorniški Rovt veselje konča. Zato, namesto da se od Javorniškega Rovta spustimo v dolino po asfaltu, predlagam alternativno varianto (seveda poleg že znane Gajškove poti), kjer se spustimo do Jesenic po pešpoti. Slaba stran (kakor za koga!) te variante je da si moramo prigarat dodatnih 230v.m.!! Ampak po moje se splača! Govorim pa o spustu z Jelenkamna po mark. pl. poti direkt v Jesenice.


VZPON na JELENKAMEN

Ko se spustimo od HE po makadamki do stika z asfaltom (890mnv) zavijemo torej desno v asfaltni klanec. Ko pridemo do smerokaza za Pl.Dom Pristava zavijemo desno navzgor do le-tega. (Lahko bi nadaljevali ravno, vendar tako se bomo izognili nekaj asfaltu…). Od Doma Pristava (970mnv) mimo peščenega igrišča kjer na robu najdemo kolovoz in po njemu (razne odcepe v desno zanemarimo) vse do križišča z makadamko. Na tem križišču je že smerokaz za Jelenkamen! Gremo desno navzgor po asfaltu(!) skozi vas do naslednjega smerokaza, kjer gremo ostro levo in navzdol (še vedno po asfaltu) in v blagem vzponu do konca naselja. Tukaj se gozdna cesta postavi pokonci. Na izravnavi gremo desno (prestopimo el.pastirja-verigo) strmo navzgor (markacija), skoraj do osamele hiše z napisom 'hud pes!' (1040mnv). Zavijemo levo in po vlaki 30 vm peš strmo navzgor. Ko se strmina malenkost 'umiri' zopet zajahamo bicikl. Gremo mimo odcepa ki se priključi z desne. Najprej se strmo dvigujemo, nato vedno bolj položno ... niti ne opazimo kdaj kdaj se ozek kolovoz spremeni v singlco. Pridemo do razcepa singlc (1090mnv). Mi gremo za 10m peš levo navzgor (markacija!) in se po grebenu rahlo navzgor odpeljemo do vrha Jelenkamna (1100mnv) (mestoma sestopimo)!

SPUST JELENKAMEN-JESENICE (3km/540vm)
Sledimo ozki stezici po grebenu ... Par dest metrov je še voznih potem pa ..... 40vm ob jeklenici (!!) (varovala zelo dobrodošla!) in z biciklom na rami, naslednjih 40vm pa le prosto ob kolesu. Pri cca 1000mnv se vožnja začne. Na začetku še mestoma sestopamo zaradi podrtih dreves, potem pa vedno manj in .... kot svinja strma in ozka singlca postane 'tekoča' .... Pri cca 840mnv zavije steza v desno, v strmo, ozko in izpostavljeno prečko. (Jesenice direkt pod tabo ... imaš tak občutek da bi pljunek priletel direkt na kakšno streho 200vm nižje) Nato pri 760mnv prečkamo strugo potoka in strmina se malo umiri, singlca se razširi v široko pešpot. Takoj ko prečkamo še 2.strugo potoka zavijemo s kolovoza levo po markirani singlci. Zaradi kamnitosti mestoma sestopimo. Izhod na asfaltu (cca 630mnv) nad Jesenicami. Malenkost nižje gremo mimo bazenov in potem desno dol v center Jesenic.

Škoda za tistih 100vm nošenja! Kar je pa vozno ... je bilo vsaj zame super! Ta spust se lahko uporabi tudi pri turi Golica, vendar glede na težavnost je bolj 'kompatibilna' s Struško!
 
Spisal(a) DEPRESIJA na dan torek, 14. september 2004
Dodatek oz. popravek k spustu z Jelenkamna. Sotablaš Borut je omenil in tudi prevozil varianto spusta kjer se izogneš 'ferrati' in nošenju! Tudi sam sem ponovil njegov spust in je res bolj prijazen za kolesarje! Vsaj se izogneš tistemu nošenju po zavrovani poti ....

Borutova varianta je malo manj strma, vendar pa zelo tekoča in 100% vozna! Osebno sem le mestoma sestopal, pa še to največkrat zaradi podrtih dreves ki so na stezi ... Torej ... Na križišču singelc (1090mnv) kjer pri prvi varianti zavijemo levo na greben Jelenkamna ... gremo sedaj desno po lepi singlci in v blagem spustu po 100m pridemo na travnik in table na ograji el.pastirja (Pazi pes čuvaj!)(1080mnv). Tukaj zavijemo levo strmo navzdol v grapo ... kjer najdemo nadaljevanje nemarkirane singlce. Orientacija je lahka ker ni nobenih odcepov. Na višini 780mnv se steza priključi na markirano pot Jelenkamen-Jesenice (pri Klopci), kjer gremo desno ... Nadaljevanje je že znano ...! Katera je boljša? Predlagam da se zapeljete po obeh :))  !!
 
Spisal(a) Nejc na dan četrtek, 21. julij 2005
RAZLIČICA SPUSTA Z BELSKE PLANINE (PLANINE SVEČICA)
Primerna turca za pozno popoldne, ki v primeru izhodišča Javornik traja le dobri dve uri (vrtenje kolesa), nanese več 1100 višinskih metrov in vljučuje tudi 650 višinskih metrov spusta po prekrasni in lepo vozni peš poti.
Spust se začne takoj levo pod pastirsko kočo in poteka po lepi tekoči planinski poti. Vse do stika z makadamsko cesto je orientacija enostavna, vožnja pa uživaška. Tik pred stikom z cesto (nad Mavrami) se odcepi pot v levo v smeri manjšega parkirišča. Na stiku z cesto poiščemo na začetku slabo vidno nadaljevanje poti, ki kasneje postane z iglicami posuta preproga. Kljub večernim uram in slabši vidljivosti nismo zašli. Singla se konča nad Dobravskimi rovti, od tu naprej pa lahko izkoristite že opisane variante nadaljevanja spusta od Javorniških rovtov proti Javorniku ali Jesenicam.
Res lepa popoldanska MTB sladica.
 
Spisal(a) Jure na dan torek, 24. september 2013
Zadnja opisana variatna se imenuje čez Dole. Je precej boj vozna kot Jelenkamen.
 


 
domov   ::    ture   ::    iskanje    ::    razno
Copyleft Gorsko-kolesarske ture, 1999-2005