www.mtbture.com -

Črnivec - odcep desno dol na drugi serpentini - mimo kmetije Drečnik - Nova Štifta - Šmiklavž - Dol - Gornji Grad - Bočna - mimo cerkve v smeri Menine - mimo kmetije Hribernik - pod Pragom - Zelena Lakuža - Dom na Menini - Globače - pod Kurjim verhom - planina Travnik - levo na travno sedlo - spust po gozdni cesti pod Velikimi stenami - mimo Kostavške planine - Poljana - Črnivec

:: Opis ture ::

Menino planino sem že poznal z vzpona pred skoraj dvema letoma. Takrat smo imeli slabo vreme in prav tak razgled. Ker vzpon poteka po severni strani planote, sem si v tej vročini obetal še kar znosne razmere. Razmere so bile kar blizu pričakovanih, vendar me je tura kot celota pustila več ali manj malo razočaranega.
Avto sem pustil kar na vrhu prelaza Črnivec, s čimer sem si prihranil nekaj vožnje z avtom, vendar delno pokvaril spust. Ker pa le-ta s prelaza poteka po asfaltni cesti, ni ravno nevem kakšen spust in zato tudi ne bistvo ture. Če te to moti, se pač zapelji do Gornjega Grada, ki je najbolj logično izhodišče. Morda ti spust s prelaza po glavni cesti, kjer šleperji pogosto prevažajo les, ni povšeči, zato zavij na drugi (levi) serpentini desno navzdol na lokalno cesto, ki te mirno pripelje do Šmiklavža, kjer pa je le treba na glavno cesto. Zapelješ se skozi Gornji Grad in nadaljuješ do Bočne, kjer se odcepi pot, ki mimo cerkve pelje v smeri Koče na Menini. V nadaljevanju slediš tem oznakam, ki so dovolj pogoste, da vzpon do koče ni orientacijski problem. Cesta je še kar senčna, vzpon pa (zelo) položen, zato te do koče čaka kar 15km. Občasno se odpre kakšen razgled, sicer pa je vožnja precej monotona. V spominu mi bo vzpon ostal le zaradi precej bolečega križa, ki se je kdove zakaj spet odločil malo puntati. Ko se vzpon začne res pošteno vleči, pa se le pripelješ na rob precej gole planote, ki zelo spominja na sosednjo Veliko planino. Pri domu je primerno mesto za počitek, kajti nadaljevanje ni spust, pač pa precej naporno prečenje planote. Ker sem spust po cesti v Šmiklavž že poznal, sem se odločil za najdaljšo varianto iz Strmih kolesnic, prečenje vse do Črnivca (tudi zato sem pustil avto kar tam). Orientacijsko prečenje ni težko, do planine Travnik le slediš markacijam in oznakam za peš pot na Črnivec. Je pa vožnja precej zoprna, pot je polna skalnih zaprek, kjer moraš neprestano sestopati, kratkih stmih klančkov navzgor in navzdol, kjer nisem vedel, ali bi imel sedež špuščen (za spuste) ali ne (za vzpone). Le mestoma je pot tudi solidna singlca. Kratkemu spustu po gozdni cesti pod Kurjim vrhom spet sledi precej 'razsut' spust, ki svoj vrh doseže na zelo kamnitem kolovozu pred planino Travnik. Na prečenju me je motilo predvsem to, da ni kakšnega izrazitega spusta, preko skal in kamnov se moraš prebijati skoraj po ravnem, kjer je treba povrh še poganjati. Nekako 'spust', ki ga pač prevoziš, nato pa poskušaš pozabiti. No, planina Travnik ti ponuja zasilni izhod v obliki ceste desno navzdol, ki pripelje v Šmiklavž, sam pa sem pač moral do Črnivca. Od poslopja prečiš levo navzgor do travnatega sedla, kjer je začetek najprej slabe, nato pa vse boljše gozdne ceste. Nadaljevanje je zaradi mnogih odcepov orientacijsko precej zapleteno, zato ga brez zemljevida skoraj ni mogoče odpeljati. Ker moj namen ni pisati navodil v stilu 'čez 100m levo in nato čez 200m desno', je splošno pravilo to, da se držiš odcepov desno in najbolj zgornje, zvožene (zaradi mnogih na novo narejenih cest) ceste. Sicer pa je prečenje pobočja do Poljane še najlepši del ture. Pred Poljano te malo preseneti strm vzpon. V vasi te oblaja nekaj cuckov, a so vsi bolj v stilu 'mala žaba v velikimi usti'. Vzpon ne pojenja vse do prevala nad vasjo, od koder pa te hiter spust pripelje do izhodišča, prelaza Črnivec.
Tura, pri kateri se več ali manj strinjam z mnenjem, ki ga je Marko napisal v Strmih kolesnicah. Vsekakor ne kliče k skorajšnji ponovitvi. Pa saj ne vem, mogoče pa je zadeva lepša, kot mi pravijo spomini in sem imel le slab dan...

:: Zanimivosti ob poti ::

Ob turi ni posebnih zanimivosti ali pa še niso vnešene!


:: Komentarji ::
	Preberi komentarje
	Vnesi komentar
	Število komentarjev: 7

:: Komentarji k turi ::

Spisal(a) Igor na dan sobota, 10. julij 2004

Vtisi iz Menine bi bili prav gotovo lepši, če bi namesto spusta v smeri Črnivec, ki je skoraj najslabša varianta, raje izbral spust do Golice v Tuhinjski dolini. Ta spust poteka po markirani poti od doma na Menini mimo Vivodnika. Ta smer ponuja vse: od kolesarjenja po mehki planinski travi, čudovitih singlc, do vožnje po grabnu in nekaj krajših tehničnih odsekov. Pot je v celoti prevozna in zasluži visoko oceno glede lepote ture. Menina pa ponuja še tudi obilico drugih variant spusta na Gornjegrajsko stran, vendar o tem morda prihodnjič.

Spisal(a) Linn na dan ponedeljek, 26. julij 2004

V sobota 24. julija sva se s fantom odpravila na Menino planino iz Gornjega grada, mimo Bočne in nato po edini cesti na Dom na Menini planini. Vzpon je bil kar hud, no vsaj zame, čeprav cesta ni slaba. Nazaj naju je celo pot pral dež, kar niti ni bila dobra varianta, a drugače ni šlo.

Priporočam!

Spisal(a) DEPRESIJA na dan sobota, 26. februar 2005

Na severno Gornjegrajsko stran sta za kolesarje zanimiva predvsem dva spusta. Oba potekata po mark.pl.poteh. Ta najlažji in najbolj tekoč je spust proti Šemprimožniku (cerkev Sv.Florijana) z zaključkom v Gornjem Gradu. Sp. polovica spusta poteka večinoma po kolovozih. Možno se je spustit tudi po 'ta strmi' stezi ki se odcepi takoj pred cerkvijo Sv.Florjan, zelooo strmo, mestoma se sestopa. Priključi se zopet na kolovoz cca 60vm nižje. Spust v celoti prevozen.
Težji je spust mimo Praga (ČEZ BOROVNICO) na Podsmrečje (Gornji Grad) kjer pa je približno 130vm zaradi strmine in 'ovir' zelo zahteven. Osebno tukaj precejkrat mestoma sestopim. Mi je pa osebno lepši zato ker ves sp.del poteka po fabulozni, mestoma zelo strmi singlci. Oba spusta sta zelo lepa (moje osebno mnenje!) in vredna ponovitve!! Toplo priporočam!

Spisal(a) DEPRESIJA na dan nedelja, 27. februar 2005

Jirži, zgleda da se je stanje na tem spustu Vivodnik-Golica kar precej spremenilo. Sam sem ta spust zvozil 2x (sept.'01(?) in jul.'02) in Igorjev opis se mi je zdel 'realen'. Tudi sam se spominjam pogostega sestopanja v zg.delu, drugače pa kar tekoče - ko sem se prvič spuščal .... Pri drugem obisku pa kot si že napisal ... delna zaraščenost (problemi z orientacijo) in to famozno blato po katerem je Menina pl. znana. Očitno se je zadeva še poslabšala. Ali pa je potrebno izbrat 'pravi' termin ...
V ogledu imam še dva spusta, vendar o temu kdaj drugič ...

Spisal(a) Jirži na dan nedelja, 27. februar 2005

Po nasvetu Igorja sva lani s Snailom ponovila spust na južno stran po pešpoti do Golice v Tuhinjski planini. Žal se moje mnenje o Menini tudi po tem spustu ni izboljšalo.
Začetek po planoti je OK, ga pa pogosto prekinjajo ograje, čez katere moraš skoraj brez izjeme plezati. Ko se začne spust s planote, pa najprej prideš na večji travnik, kjer moraš prelezti kar tri ograje, nato pa nekaj časa pelješ po novem, izredno blatnem kolovozu. Niže je potem nekaj solidne singlce, nato pa pešpot poteka po strmem, zelo kamnitem in blatnem kolovozu, ki se ga ne znebiš do prečne ceste. Nadaljevanje pešpoti nama je planinec (tudi bajker) odsvetoval, zaradi blata in mokrote sva ga ubogala in naredila ovinek po cesti, nato pa spet zavila na singlo, ki pa se je malo naprej že končala v vasi.
Skratka, na spustu nisva uživala, v olajševalno okoličino lahko upoštevam to, da je bilo precej mokro, v suhem je verjetno boljše. Bom pa naslednjič raje preizkusil variante, ki jih svetuje DEPRESIJA.
Še kratek opis: turo sva začela v Tuhinjski dolini pri benc. črpalki pri odcepu za Golice. Dolg vzpon se začne v smeri Češnjice, nato pa nadaljuješ po glavni cesti skozi Zgornji Okrog, Novo poljano in mimo Biba planine do Doma na Menini. Spust po markirani pešpoti se začne na JZ koncu koče, kjer se najprej vzneš na hribček za kočo, nato pa nadaljuješ najprej proti Z, nato pa proti J do roba planote. Spust je mestoma kar strm, večji del pa zahteven zaradi slabe poti. Pazi, da ne izgubiš markacije, ki so ponekod redko posejane.

Spisal(a) majda na dan nedelja, 12. oktober 2008

11.10.2008
Spust iz Menine planine po peš poti, ki začne takoj za kočo na Menini planini v hrib mimo Vivodnika, je spust po res čudovitih lepih travnikih, jasah....zmanjka besed. Markacije so celo pot in so bile vidne, čeprav jih je ponekod treba malo piskati. Divji prašiči imajo v teh gozdovih res veliko dela, videla ali slišala nisva nobenega. Vmes je nekaj ograj, ki jih je potrebno prestopiti, kakšen del pa je potrebno opraviti peš zaradi kamenja ali dela "vestnih gozdrajev". Pot nekajkrat prečka čez makadamsko cesto in se zaključi v vasi Golica kjer pride na asfalt, ki se priključi pri benc. črpalki na odcepu pri glavni cesti v smeri Češnjice kjer je bilo izhodišče.
Res enkratna tura, vožnja po mehki travi, singlice...., za dušo in telo, ki jo bo treba še ponoviti. Glede na predhodne komentarje te ture na tej strani sva imela res srečo. Pot je bila suha, razen v enem kratkem delu, ki se ga lahko ogneš. Planinci te poti glede na shojenost ne uporabljajo kaj dosti, še dobro. V koči na Menini planini sem namreč vprašala kakšen je spust do Golice, pa mi je oskrbnik dejal, da s kolesom pa res ne gre in da je to pot za planice. Takoj sem razumela. Skratka. ponovite pade !!!

Spisal(a) bojan na dan torek, 26. junij 2012

Se strinjam z vsemi komentarji, da Menina s svojimi stezicami ni preveč dobra za kolesarje in naj tako tudi ostane. Če želiš Menino res doživeti pojdi pač peš.

domov :: ture :: iskanje :: razno

Copyleft Gorsko-kolesarske ture, 1999-2005