| |
| :: Datum izvedbe :: |
| četrtek, 27. julij 2000 |
| :: Kratek opis :: |
| Dolgo, vendar zelo lepo in atraktivno prečenje iz Škofje Loke mimo Blegoša vse do Porezna s spustom na Petrovo Brdo |
| :: Opis poti :: |
| Škofja Loka - Podpulfrca - Breznica nad Lubnikom - kmetija Suša pod Lubnikom - pod Vrhovim gričem - mimo odcepa za Javorje - Zapreval pod Starim vrhom - kmetija Grosen - Brdo - Črni kal - Murove pod Blegošem - po pešpoti proti Črnem vrhu - stik s cesto in spust do ceste Gorenji Novaki-Črni vrh - Koča na Črnem vrhu - spust po smučišču do prevala - kmetija Bičkar - kmetija Pod Gozdom - pod Cimprovko do sedla Velbnik - pod Medrcem - po kolovozu do Doma A. Žvana na Poreznu - nazaj do odcepa pešpoti po severnem grebenu - Pohoški kup - Trtenska planina - kmetija Podhočar - kmetija Majdelc - kmetija Jurež - Osojna Davča - po dolini Davče navzdol do razcepa pri kmetiji Šturm - desno v dolino potoka Osojnik in vzpon do vasi Potok - na koncu vasi levo v smeri Črnega kala - Črni kal - levo po zgornji cesti - Brdo - kmetija Grosen - pri kmetiji Vidmar levo gor na makadam - kmetija Mačesnik - Golica - desno na zgornjo pot - kmetija Lejbon - Stirpnik - Bukovica - Praprotno - Škofja Loka |
| :: Opis ture :: |
Po eni lažji pa spet ena težja turca. V Strmih kolesnicah je kot ena od najbolj razglednih tur opisano dolgo prečenje po grebenih od Škofje Loke do Blegoša in naprej mimo Črnega vrha vse do Porezna. Marko jo priporoča kot dvodnevno, vendar omenja, da je zvozljiva tudi v enem. To trditev sem sklenil preveriti. Rečem lahko to, da zvozljiva je, vendar jo tudi sam priporočam kot dvodnevno, posebej v lepem in čistem vremenu, ker so razgledi zares izredni in marsikdaj kar kličejo po daljših postankih, ki pa si jih nisem mogel privoščiti.
Po nevihti se je četrtek zbudil v krasen opran dan (eden najlepših v letošnjem poletju) in prav primeren za opisano turo, ki pa sem jo izvedel nekoliko drugače, kot Marko v SK. Spremenjena je varianta vzpona na Črni kal z Zaprevala, na povratku pa mi ni dišalo dolgo kolesarjenje po glavni cesti skozi Železnike do izhodišča. Zato sem tu ubral svojo varianto, ki sicer zahteva ponoven vzpon na greben, vendar je moje mnenje, da se izplača, če preostanek energije to dopušča. Avto sem pustil na velikem parkirišču pri športni dvorani Poden in se skozi stari del mesta zapeljal do Podpulfrce, kjer se desno navzgor odcepi začetek mojstrovine starih gradbincev cest, stara vojaška cesta na Blegoš. Tu tudi tiči skrivnost velike skupne prevožene višine, kajti precej položen in izredno enakomeren vzpon omogoča nabiranje velikih višinskih razlik brez pretiranega utrujanja. Vzpon je najprej po asfaltu, nad Breznico pa ga zamenja makadam, ki lepo pripelje na preval pod Vrhovim gričem. Tu te precej tresoč spust pripelje na sedlo, kjer je odcep za Javorje. Pot se spet vzpenja in kmalu pripelje do Zaprevala in smučišč na Starem vrhu. Tu sem vzpon do koče na Starem vrhu izpustil, vendar je bila manjkajoča višinska razlika krepko nadomeščena na povratku. Od tu sta za vzpon na sedlo Črni kal pod Blegošem dve varianti, ena pelje po južnih pobočjih skozi Javorje in Žetino (in je opisana tudi v SK), sam pa sem izbral kar vzpon po nadaljevanju vojaške ceste, ki pelje po severnih pobočjih Mladega vrha in preko prevala pod Koprivnikom prav tako na Črni kal. Osebno Markovega izbora poti po južnih pobočjih ne razumem najbolje, ker si mi zdi prav greh zamenjati izredno lepo, hladno in makadamsko pot za, posebno ob vikendih, kar obljudeno asfaltno cesto. Pa še dolg (asfaltni) klanec od Gorenje Žetine do Črnega kala zna biti zaradi izredne strmine in direktne izpostavljnenosti soncu v neugodnih razmerah precej kalvaričen. Črni kal je križišče kar petih cest. Naša pelje v smeri Koče pod Blegošem in postreže z nekaj kar stmimi klanci. Na ostrem levem ovinku je manjše parkirišče in začetek stmega klanca do koče. Ker sem ga že poznal od prejšnjega obiska, sem ga tokrat izpustil in se podal kar naprej v smeri oznake za Črni vrh; začetek kolovoza je malo skrit za naloženimi hlodi. Nadaljevanje je kar lepa siglca po pešpoti, ki se izteče na stiku z cesto. V lepem spustu se pripelješ do stika s širšo cesto, tu pa je spet treba v klanec. Položen vzpon te pripelje mimo Koče na Črnem vrhu do začetka kolovoza, ki se prek smučišča spušča do prevala, kjer se stikata cesti, ki na Črni vrh pripeljeta iz Cerkna in Davče. Omenjeni začetek kolovoza je zaradi izrednih razgledov na Ratitovec, Sorico in greben bohinjskih hribov pomenil krajši počitek. Spust po smučišču, zaradi del na njem, ni več tako lep, kot ob zadnjem obisku, vendar je vseeno v užitek. V nadaljevanju so vzponi še precej zmerni, razgledi pa lepi, vse do dveh bukev na širokem sedlu pod Kopo. Tu pa gre zares in že prvi klanci so mi pošteno dvignili srčne obrate. S sedla pod Humom do planine pod Konjskih brdom se lahko malo odpočiješ, nato pa sledi zadnji in najtežji del. Zaprta lesa nad najstmejšim klancem mi je pomenila ugoden izgovor za krajši oddih, nadaljevanje po senci pa je bilo precej blatno in drseče, zato sem del najtežjega klanca kolo kar porival. Nočna nevihta je poleg očiščenja ozračja povzročila tudi zmehčan teren in blato v senci, na sončnih delih pa je sonce pot že posušilo. Je pa tudi res, da pride omenjeni V6 klanček na 45-tem kilometru in po 1900 opravljenih višinskih metrih, zato je bil uspeh tudi v dobrih razmerah precej vprašljiv. Vsak klanec se enkrat konča in ta se je pri koči na Poreznu. Seveda je obvezen kratek skok na vrh in vrh Porezna je res nekaj posebnega. V taki vidljivosti, kot je bila, sem se počutil, kot bi prišel v center sveta. V vseh 360° zornega polja se odpirajo res fantastični razgledi; čudovit pogled na Julijce in Triglav, greben bohinjskih hribov, Vojsko, Trnovski gozd, cerkljansko hribovje, Blegoš, Ratitovec, Karavanke, Kamniške Alpe, celo Snežnik v daljavi, globoko spodaj pa Baška grapa, Cerkno,... Res noro. Težko si predstavljam lepšo nagrado za naporno kolesarjenje. Ker me čas priganjal, se prav dolgo, nažalost, nisem mogel zadržati. Čakal me je spust po severnem grebenu, ki pa mi, zaradi precej razmočene podlage, ni bil v poseben užitek, pa še prehodi prek grap med kmetijama Podhočar in Majdelc so bili precej zoprni, vendar so na hitrem spustu skozi Davčo problemi ža davno pozabljeni. Na večjem razcepu pri kmetiji Šturm pa sem se zopet srečal s staro vojaško cesto. Lokalni poznavalci so omenjeno cesto opisali kot najlažjo vrnitev na greben, po katerem sem hotel nazaj. Vrnitev po glavni cesti mi namreč ni preveč dišala. Kljub manjši poškodbi na spustu s Porezna pa je bila motivacija visoka in vzpon nazaj na Črni kal je minil presenetljivo hitro. Lep spust po znani cesti s Črnega kala poteka do kmetije Grosen, tu pa zaviješ v smeri Rovt in pri kmetiji Vidmar na ostrem desnem ovinku levo navzgor na neoznačeno pot, ki v lepem, večinoma spustu pripelje mimo kmetije Mačesnik do Golice pod Sv. Miklavžem. Tu izbereš desno pot, ki po kratkem vzponu mimo kmetije Lajbon pripelje do prevala. Tu se začne daljši spust prek pobočij vse do Bukovice, kjer pa je vseeno treba na glavno cesto, ki v rahlem spustu hitro pripelje do izhodišča, Škofje Loke.
Vsekakor tura, ki kliče k ponovitvi, vendar v dveh dneh, da te ne preganja čas in se lahko predajaš razgledom in uživanju. Ker je do Blegoša ne prehitrega kolesarjenja za manj kot tri ure, je optimalna varianta taka, da se na pot odpravi recimo ob treh popoldne, pri Koči pod Blegošem pa imaš še čas za skok na vrh. Nasledni dan pa povsem zadostuje za preostanek ture in za spust po dolini ali po moji varianti. Najbolj primeren čas bi bil nekako zgodaj jeseni, ko je forma na vrhuncu, vreme pa bolj stabilno kot poleti. |
|
|
:: Bitka na Poreznu
Po bitki na Poreznu 24.marca 1945 so esesovci s Koroške v gorsko vasico Jesenice pripeljali 147 ujetih borcev NOV. Zaprli so jih v prazen Sovrčenov hlev in jih drugi dan v dveh urah postrelili 106.
več o tem...
:: Blegoš
Na vrhu Blegoša naletimo na več bunkerjev iz časa rapalske meje.
več o tem...
|
 |
|
