Železnica in Hladnik
:: Pokrajina ::
Gorenjska - Zgornjesavska dolina
:: Izhodišče ::
Gozd Martuljek
:: Višina izhodišča ::
750 m
:: Višina cilja ::
1875 m
:: Dolžina ::
36,0 km
:: Skupno vzpona ::
1200 m
:: Čas vožnje ::
4h 0minut
:: Težavnost vzponov ::
:: Težavnost spustov ::
:: Težavnost ture ::
:: Atraktivnost ::
:: Zemljevid ::
Zemljevid (JPG, 300kb)
:: Literatura ::
karta Julijske Alpe - Vzhodni del
tiskalniku prijazno
:: Datum izvedbe ::
ponedeljek, 14. avgust 2000
:: Kratek opis ::
Po panoramski poti v Železnico in skozi dolino potoka Hladnik nazaj
:: Opis poti ::
Gozd Martuljek - po pešpoti št. 2 do Kranjske Gore - skozi Kranjsko Goro, mimo smučišč in naprej po stranski cesti do Podkorena - vzpon po asfaltni cesti proti Korenskemu sedlu do izravnave, kjer sta levo in desno odcepa gozdnih cest - desno po gozdni cesti do doline Železnica - po kolovozu mimo lovske koče in naprej do sedla med Trupejevim Poldnevom in Lepim vrhom - po pešpoti okoli doline do sedla med Maloškim Poldnevom in Murnovcem - spust v planino Grajščica - opazovanje svizcev na planini - spust mimo bajerja in navzdol ob potoku Hladnik do lovske koče - spust po cesti do Srednjega vrha - spust po asfaltni cesti nazaj v izhodišče
:: Opis ture ::
Gorenjska nudi gorskim kolesarjem lepo število čudovitih tur, vendar mi je najbolj pri srcu del Karavank med Korenskim sedlom in Kepo oz. dolino reke Belce. Glavni razlog so izredni pogledi na hribe, samota, lepa narava in dobri spusti. Lani sem na turi (iz Strmih kolesnic) iz Belce na Trupejevo Poldne pri planini Grajščica obrnil in se spustil skozi dolino potoka Hladnik. Letos sem napako popravil, vendar sem se nato spustil po panoramski cesti proti Korenskemu sedlu. Ostala je še ena varianta, po panoramski cesti v Železnico in na Trupejevo Poldne, nato pa do Grajščice in po dolini Hladnika navzdol. In to je ravno ta tura.
Tokrat se mi je pridružila prijateljica Maja. Avto sva pustila v Gozdu Martuljku na parkirišču, od koder se začne pot proti Martuljškim slapovom. Razlog je v tem, da gre tam mimo markirana pešpot št. 2, po kateri sem ob zadnjem obisku uspel priti od Kranjske Gore do Martuljka, ne da bi se moral peljati po glavni cesti. Tokrat sva šla proti Kranjski Gori v obratni smeri. Od Kranjske Gore do Podkorena prav tako vodi stranska cesta, potem pa je žal treba zaviti na glavno cesto proti Korenskemu sedlu. Možen bi bil obvoz pod Tromejo, vendar sva to varianto pustila za drugič. Precej strma cesta te pripelje na izravnavo malo pred mejnim prehodom, kjer se desno navzgor odcepi cesta, ki je začetek dolge prečnice visoko nad Zgornjesavsko dolino vse do dolinice Železnica pod Trupejevim Poldnevom. Cesta je zložna in zelo razgledna, zato si vzemi za turo dovolj časa, da lahko uživaš v izrednih pogledih na Julijce. Po dolgem prečenju te krajši spust pripelje v Železnico, kjer je desno navzdol odcep kolovoza, ki v precej strmem spustu pripelje do Srednjega vrha. Ta spust sem poznal že od predlani, naju pa je pot vodila navzgor po lepem travnatem kolovozu. Kmalu se pot ustrmi in preden prideš do izravnave pri lovski koči, boš moral premagati nekaj strmih klancev, zadnji tik pod kočo je zelo strm in pošten preizkus vzdržljivosti. Pri koči si lahko privoščiš zaslužen oddih, se odžejaš pri studencu in posladkaš z brusnicami, če si prišel v pravem letnem času.
Nadaljevanje je vse bolj strm kolovoz, ki se izgubi na travniku. Vožnja je mogoča še preko travnika in nekaj časa po poti, nato pa postane svet prestrm in do sedla med Trupejevim Poldnevom in Lepim vrhom je treba peš. S sedla je do vrha Trupeja dobrih 15 minut, hoja pa je poplačana s čudovitim razgledom na obe strani meje. Sicer pa gre naša pot s sedla naprej proti severu, po obronku široke doline, kjer izvira potok Žlebnica. Krasna singlca preči strma pobočja in le mestoma je treba sestopiti pri prehodu čez večje korenine. Sledi naslednje sedlo in spust skozi malo dolinico pod Murnovcem. Zopet se malo vzpneš na sedlo med Maloškim Poldnevom in Murnovcem, kjer te čaka malo težji spust na planino Grajščica. Tu sva si privoščila daljši počitek in opazovanje malih medvedkov, svizcev, ki so si našli lepo in mirno mesto za bivanje. Ker te prav blizu ne spustijo, ti prav pride daljnogled. Vendar očitno prav pogosto človeške družbe nimajo, saj se niso pretirano trudili z običajnim žvižganjem, niti ko sva jim prišla precej blizu.
S planine te čaka le še spust. In to kakšen spust! Pelješ se mimo mlake po levi strani in na koncu travnika ujameš stezo, ki se kmalu začne viti v strmih serpentinah. Spust je precej zahteven (okoli S6), vendar čudovit in v celoti vozen. Nižje pri potoku se lahko oddahneš. Težji del spusta je za teboj, sledi lažji, vendar še vedno čudovit spust po desni strani potoka in še najbolj spominja na katero od legendarnih mulatjerc. Z iglicami posuta pot te pripelje do začetka ceste pri lovski koči. Sledi spust po ozki cesti visoko nad globoko dolino potoka. Ob poti prečkaš precej strmih grap, po katerih teče seveda pitna voda. Počasi se svet odpre, cesta izravna in pripelješ se na travnate poljane planote Srednji vrh nad Martuljkom. Ta planota se mi zdi čudovita igra gorotvornih sil, kajti pobočja pod in nad planoto so silno strma in prepadna, spodaj z Martuljka pa prav tako nič ne kaže, da je lahko nad stenami kaj planoti podobnega. Pogleda na Martuljško skupino s planote pa raje ne bi omenjal. Treba ga je pač videti in doživeti. S Srednjega vrha te čaka le še spust po strmi in ozki cesti v dolino in tura je končana. Če pa ti čas dopušča, se vzpni s sedla pod veliko hišo na hribčku proti kmetiji Jurež in preden se začne dolg klanec, ulovi markirano pot levo navzdol, ki te v lepem in težkem spustu pripelje v Martuljek, malo naprej od trgovine. Vsekakor lepši zaključek ture, ki pa nama zaradi teme tokrat ni bil usojen. Pa drugič!


:: Zanimivosti ob poti ::
Ob turi ni posebnih zanimivosti ali pa še niso vnešene!

Preberi komentarje
Vnesi komentar
   

 


Boj z zadnjim klancem pred sedlom pod Trupejevim Poldnem

 

 
 


Čudovita singlca proti Maloškem Poldnem (hm, kdo bi vedel, kako se to sklanja)

 

 
 


 

 
 


Spust po Grajščici

 

 


:: Komentarji k turi ::

Spisal(a) DEPRESIJA na dan ponedeljek, 19. julij 2004

Zopet ena od tur ki pusti na človeku nepozaben pečat ... Ne vem zakaj sem zopet mislil da bom imel pri spustu probleme z orientacijo .... Vendar mi je bilo takoj jasno, da je pot speljana tako da bolj logično ne more bit. Tudi brez opisa bi šlo...!


Na žalost sem svizce le slišal. Očitno sem bil malenkost preglasen in par opozorilnih žvižgov je bilo dovolj da sem lahko le od daleč opazoval njihove 'luknje' v travniku. Škoda ker sem v Srednjem vrhu ubral napačno singlco (ki je na začetku delovala prav fantastično) in se priključil asf. cesti za Gozd-Martuljek nekje na polovici poti.


Kar pa me je  na tej turi najbolj presenetilo je to, da kljub temu da so poti na tem koncu nemarkirane, je bilo na okoliških hribih precej planincev. Res, da sem se jst srečal le z dvema, vendar ko sem se spuščal po pl.Grajščica, je bilo na vsakem od okoliških hribov po par ljudi. Da me ne bo kdo napačno razumel ... daleč od tega da bi bila 'gneča' ..!

 
Spisal(a) miha na dan torek, 3. maj 2005
Spust je prikrajšan za "mulatjerco", na katero si prišel po začetnem spustu z Grajščice in po prečkanju potoka. V opisu ture je omenjena pot do lovske koče postlana z iglicami, 28.4.05 pa ni bilo o njih niti sledu. Še žalostna slika: http://tabla.bike.si/gallery/miha/Picture_073
 
Spisal(a) miha na dan ponedeljek, 16. maj 2005
Samo pošiljam popravljen link do slike iz mojega prejšnjega komentarja, ker je bila slika prestavljena.
http://tabla.bike.si/gallery/album908/Picture_073
Lp, Miha
 
Spisal(a) Grega na dan ponedeljek, 4. september 2006
Če želiš imeti pod gumami čim manj asfalta, se lahko do odcepa, odkoder se iz glavne ceste Podkoren – K. sedlo odcepi makadam proti Železnici, pripelješ po stari "cesti", po kateri je bojda nekoč jahal sam Napoleon (usoda te "ceste" je podobna Napoleonovi).
Zapelješ se v center Podkorena in pred zgornjim mostom čez Krotnjak zaviješ levo, kjer po kakšnih 200 metrih prideš do ograjenenika. Ne sledi najbolj zvoženemu kolovozu, ki te pripelje do nogometnega igrišča, ampak vzemi kolo lepo v roke in ga dvigni čez leso desno od omenjenega kolovoza. Na vrhu travnika boš ujel od spodaj komaj viden začetek napoleonike, ki te nato v zares konkretni strmini (izziv za vsakega hribolazca) pripelje do pašnika, kjer se zadeva umiri. Po petih minutah prideš na makadam, ki te nato pripelje do glavne asfaltne ceste oziroma do odcepa makadama proti Železnici. Nadvse priporočljivo!
 
Spisal(a) Jirži na dan torek, 5. september 2006
Grega, hvala za super komentar in opis poti, ki se izogne zoprnemu asfaltu. To pot sem že iskal, a sem seveda izbral bolj zvožen kolovoz, ki je pripeljal do igrišča, od tam naprej pa je šlo le še peš naravnost navzgor do zgornje ceste.
Komaj čakam, da varianto sprobam :). Lep pozdrav!
 
Spisal(a) Patrice na dan sreda, 15. avgust 2007
Kolovoz proti lovski koči pod Grajščico se sedaj na sredi razcepi, prava je leva varianta (bolj strmo dol). Na srečo ni več tok razrito, dodal pa so tudi kovinske žlebove za odvodnjavanje.
Svizci pa so očitno že kar navajeni ljudi, smo jih videli. Turca pa je fantastična, edino grebenska varianta od Blekove planine je mal naporna (bajkanja bolj malo, guranja in nošenja precej).
 
Spisal(a) Kahla na dan sreda, 22. avgust 2007
Res lepa turca, ampak ker sem šel dan po dežju se je singlca med Trupejevim poldnem in Maloškim poldnem spremenila iz singletrack v shittrack (kravji pridelki so stvar dodatno začinili). No potem spust po travniku mimo svizcev je pa fantastika. Nisem vedel ta imajo tile žvizgavci tako zavaljene riti, posrečeno ni kaj.
 
Spisal(a) ZigaK na dan nedelja, 1. avgust 2010
Pred dolgim časom sem prebral Gregov komentar, minilo je še kar nekaj časa da sem to (nekje sem slišal da je celo rimska) cesto našel. In potem še par let da sem našel tale komentar :)
Da pa se še malo posladkati vso zadevo. V Podkorenu s stare ceste skozi vas ob potoku zaviješ levo na potko ki pelje pod Mucno goro do nogometnega igrišča. Pri nogometnem igrišču slediš poti mimo lesene barake, ki te pripelje do ograje iz bodeče žice ki teče ob napoleoniki (ali stari rimski cesti).
Kje se v Podkorenu zavije levo na singlico je težko opisati, začetek je skrit med dvema hišama. Najbolje da se po Gregovem opisu zapeljete do konca nogometnega igrišča in potem poiščete potko ki pripelje v Podkoren.
Za lažjo predstavo:
http://lh5.ggpht.com/_gmSqCz5o4hg/TFUzSsltCFI/AAAAAAAAGD4/OeRwpGE6iOQ/Podkoren-Mucna.jpg
 
Spisal(a) ZigaK na dan petek, 25. marec 2016
Povezava na sliko ne deluje več dobro, tako da prilagam novo:
http://s22.postimg.org/egmdnvgao/Podkoren_Mucna.jpg
 


 
domov   ::    ture   ::    iskanje    ::    razno
Copyleft Gorsko-kolesarske ture, 1999-2005