Ture
>> Ture v Sloveniji >> Planini Zaslap in Sleme |
Planini Zaslap in Sleme |
|
|
|
:: Datum izvedbe :: |
nedelja, 29. oktober 2000 |
:: Kratek opis :: |
Na visoke planine pod južnimi pobočji Krna |
:: Opis poti :: |
Kamno - stm vzpon mimo Selce do Vrsnega - skozi vas in naprej do vasi Krn - skozi vas do izravnave in parkirišča pri planini Kuhinja - desno gor do razcepa - (varianta levo gor do planine Zaslap - podatki v oklepajih) - naravnost gor do planine Leskovca - nošnja oz. porivanje po pešpoti do odcepa poti proti planini Sleme - prečenje do planine Sleme - po kolovozu pod Visoč vrhom do planine Pretovč - spust prek stmih pobočij do Zatolmina - v vasi desno in po makadamu do vasi Dolje - Gabrje - Volarje - Kamno |
:: Opis ture :: |
Ture, ki jih Marko Paternu v Strmih kolesnicah označi s štirimi zvezdicami, so vedno nekaj posebnega in navadno pomenijo pravo gorsko-kolesarsko pustolovščino. Ena izmed teh tur je bila tudi glavni 'projekt' letošnjih prvonovembrskih praznikov, ki sva jih s Tanjo nameravala preživeti v dolini Soče (v načrtu je bil tudi vzpon na Mangrtsko sedlo, ki je takrat zaradi vremena odpadel, zdaj pa je zaradi okoliščin prestavljen v nejasno prihodnost).
Južna pobočja Krna so med I. svetovno vojno igrala pomembno vlogo, zato so gosto prepredena z cestami in mulatjerami. Prava voda na mlin gorskim kolesarjem. In res se je mogoče pripeljati neverjetno visoko po presenetljivo dobrih cestah. Seveda pa so višinske razlike zaradi nizko ležeče soške doline precejšnje. Izhodišče je vas Kamno, ki leži na levi strani Soče ob cesti Kobarid-Most na Soči. Tu je žačetek gorske ceste, prave mojstrovine starih gradbincev, ki pelje visoko pod južna pobočja Krna. Do Vrsnega je klanec še kar zmeren, od tu naprej pa so klanci kar pošteni, vendar zaradi asfaltne podlage le vzdržljivostni problem. Stmina ne popusti vse do vasi Krn.Tu se odprejo lepi pogledi po okolici in divja pobočja Krna, preprežena z potmi in mulatjerami. Nadaljevanje bolj zmernega vzpona te pripelje do parkirišča, kjer bolj pridni planinci puščajo avte pred vzponom na Krn. Tu se asfalt konča in desni krak ceste te malo više pripelje do odcepa ceste levo. Tu je začetek kar dolgega, vendar precej položnega vzpona do planine Zaslap, katere veliki hlevi so vidni od spodaj. Sam sem izkoristil priložnost in se vzpel še do tja (podatki v oklepajih). Vzpon ni ravno strm, zato pa je podlaga predvsem na prvi polovoci zelo slaba, više gori pa je nekaj klancev betoniranih. Med vzponom se je vreme nekako skvarilo in razgleda nisem imel kaj prida, le pogled na džipe, s katerimi so se pripeljali bolj leni in bogatejši 'planinci'. Po hitrem in divjem vzponu nazaj do razcepa te zopet čaka vzpon, tokrat precej težji. Zelo strmi in mestoma na srečo betonirani klanci te pripeljejo na izravnavo pred planino Leskovca. Tu je ceste nepreklicno konec (no, natačno povedano se en kolovoz spušča navzdol v smeri vasi Krn). Na planini se lahko odžejaš pri studencu, nato pa te čaka pošten vzpon s kolesom malo ob tebi, malo na tebi. Po pešpoti na Krn se vzpneš dobrih 200 višinskih metrov do odcepa poti proti planini Sleme. Paternu v Kolesnicah sicer opozarja na orientacijsko zanko zaradi neoznačenega odcepa poti, vendar so markacisti medtem odcep dobro označili s tablo in znaki, zato orientacija ni problem. Še kratek vzpon na grebenček, nato pa te čaka dolgo prečenje strmih in divjih pobočij po stari mulatjeri. Vožnja je večinoma kar možna in mestoma spominja na najlepše mulatjerce, recimo na tisto z Vrha Bače na Petrovo Brdo. Malo pred planino Sleme pa te čaka precej težaven prehod preko drsečih skrilavcev brez varovanja in slabo uhojeno potjo. Poleg mirnih živcev potrebuješ tudi dobre čevlje. Še nekaj ovinkov in pripelješ se na grebenček nad planino Sleme. Naju je tu nažalost že ovila megla in planino sva le slutila. Prav žal mi je bilo lepih razgledov, ki sva jih zamudila, hkrati pa je to dober razlog za ponovitev turce. Pri planini se začne precej slab kolovoz, ki v zložnem spustu pripelje na široko sedlo, kjer stoji planina Pretovč. Tu se na levi odpre globoka dolina Tolminke, opaziš pa lahko tudi znano cerkev in grobnico iz I. svetovne vojne, Javorco. Spust po, prek zelo stmih pobočij napeljani cesti je prav spektakularen, pa tudi razgledi so (verjetno) zelo lepi. Niže postane cesta betonirana in v hitrem spustu se pripelješ do Zatolmina. Tu zaviješ desno in ujameš makadamsko bližnjico do ceste Tolmin-Kamno. Skozi Gabrje in Volarje se pripelješ nazaj do izhodišča, Kamno.
Prava gorsko-kolesarska pustolovščina, primerna za lepo jesensko ali poznopomladansko vreme. Za poletno vročino tura ni primerna, pa tudi v mokrem so prehodi med planinama Leskovca in Sleme zelo nevarni. Če si turi dorasel, te čaka izjemno doživetje in zadoščenje po opravljeni turi. |
|
|
Ob turi ni posebnih zanimivosti ali pa še niso vnešene! |
|
|
|
|
|
Na vzponu do vasi Krn; zadaj v oblakih je vrh Krna
|
|
|
Pogled na Maselnik in Veliki Stador
|
|
|
Do planine Leskovca vodijo strmi, betonirani klanci
|
|
|
Planina Leskovca; tu je kolovoza konec
|
|
|
Edino zoprno mesto prečenja je prehod cez drseče skrilavce
|
|
Spisal(a) Matjaž na dan ponedeljek, 16. avgust 2004
|
Včeraj, 15.08.2004 sva s kolegom opravila to turo, vsekakor prelepa tura, naporna, toda mislim da kolesarjenje med planino Leskovc in planino Sleme ni možno.Na veliko veselje je bilo vreme delno oblačno, tako da je bilo prečenje znosno.
Matjaž |
|
Spisal(a) dejan na dan četrtek, 17. januar 2008
|
Turo sem prevozil in prehodil sredi lanskega avgusta. Takrat je bila steza od pl leskovca do slemena v boljšem stanju kot je videti na slikah! Sledi pa ji dokaj nezanimiv spust v zatolmin, zato priporočam spust do lovske koče in nadaljevanje po stezi do vasi Krn. |
|
|