| Ture
>> Ture v Sloveniji >> Lubnik |
| Lubnik |
|
 |
| |
| :: Datum izvedbe :: |
| sreda, 25. april 2001 |
| :: Kratek opis :: |
| Kratka, a zelo jedrnata tura na strm hrib nad Škofjo Loko |
| :: Opis poti :: |
| Škofja Loka (športna dvorana Poden) - Podpulfrca - Breznica pod Lubnikom - kmetija Suša - Nace - Lubnik - po pošpoti proti Gabrovem - Gabrovo - odcep levo gor na sedlu (druga serpentina) - pod Kranjcelnom - mimo gradu nazaj do izhodišča |
| :: Opis ture :: |
Ko sem se po prestani bolezni kar nekoliko panično začel pripravljati na maraton Garda, so se mi po nekaj ponovitvah Osolnika, Jakoba, Govejka in ostalih, Polhograjci kar malo uprli. Zato sem namesto na Osolnik zavil na Lubnik, edino turo v bližini, ki mi je prišla na misel kot tura, na kateri še nisem bil. Paternu v SK obljublja brutalen zaključek, ki sem ga zaradi pomakanja kondicije že skoraj vnaprej odpisal. No izkazalo se je, da je večji del vzpona kar lepo zvozljiv tudi brez 'brutalne' kondicije, nekaj pa je le treba peš. Spust pa sem si zamislil po svoje, ker mi Paternujev povratek po glavni cesti ni preveč 'dišal'.
Avto sem kot običajno pustil na precej velikem parkirišču pred dvorano Poden in se skozi stari del mesta odpravil proti Podpulfrci, kjer se začne stara vojaška cesta na Blegoš. Cesta je zmerno strma in zelo enakomerno speljana; pri Breznici pa si že dovolj visoko, da si deležen tudi razgleda na Poljansko dolino in Polhograjce, kar naredi rahlo dolgočasen vzpon bolj zanimiv. Malo naprej od kmetije Suša se cesta nadaljuje levo, moja pot pa je zavila desno v smeri kažipota za Lubnik. Po kratkem vzponu prideš na sedlo, kjer se levo odcepi kolovoz proti Sv. Tomažu, desni kolovoz pa je začetek vzpona na Lubnik. Na majhnem sedelcu pri Nacetu je križišče, prava pot se odcepi levo gor. Sedaj gre zares. Sledijo si strmi klanci po precej slabi podlagi in kratke izravnave. Na ovinku, kjer kolovoz zadnjič zavije ostro levo (v nadaljevanju gre le še levo oz. v smeri SZ), se desno odcepi pot, o kateri bo potekal spust. Kmalu se pripelješ na greben oz. sedlo med Lubnikom in Malim Lubnikom. Naslednji klanec je zvozljiv nekako do prve tretjine, nato pa je treba sestopiti. V nadajlevanju me je čakalo še kakih 30 višinskih metrov, kjer sem moraj kolo porivati. Kratki vmesni odseki bi sicer bili prevozljivi, vendar sem bil že precej utrujen, pa sem šel kar lepo peš. Pri koči je prišel prvi del 'nagrade' za naporen vzpon, čudovit razgled po bližnji in daljni okolici. Ker sem se na turo odpravil popoldan po službi, me je čas že malo preganjal, zato sem si hitro privoščil še drugi del 'nagrade', spust. Do prej omenjenega ovinka greš kar po smeri vzpona, čaka te kar zahteven spust težavnosti tja do S6, na ovinku pa greš levo. Prvi del singlce je prav lep, vendar se kmalu konča. Prideš do skal in naslednjih 20 višinskih metrov je treba peš. Nato se pot izboljša in nadaljevanje je krasen spust po vedno širšem in precej kamnitem kolovozu. Na razcepu na majhnem sedelcu greš desno, čez nekaj metrov se pot znova razcepi, vendar sta oba kraka enakovredna. V hitrem spustu se prielješ do vasi Gabrovo. Greš skozi vas in ko se cesta začne spuščati, zaviješ levo na kolovoz. Le-ta se kmalu razcepi, desni krak po lepem spustu pripelje do ceste in po njej se spustiš do izrazite serpentine na sedelcu. Levi krak pa je bolj pustolovski. Najprej te lep spust prielje na travnat greben z lepim razgledom, kmalu pa pot pripelje v gozd. Tu se pot prevesi strmo navzdol. Koliko se boš v nadaljevanju peljal in koliko šel peš, je odvisno od tebe. Sam sem prvi del več ali manj speljal, drugi del pa je za vožnjo prekamnit in do prej omenjene serpentine na sedelcu je bilo treba peš. Sedelce je prižišče več poti, ostro levo zavije pot proti Staremu gradu, sam pa sem šel po kolovozu, ki zavije levo in se na začetku precej strmo vzpne. Ko prideš iz gozda na plano, se odpelješ naravnost navzdol do kmatije in mimo nje okoli grebenčka. Kratek spust te pripelje do grajskega obzidja in asfaltne ceste, po kateri se spustiš do starega dela mesta in naprej do izhodišča.
Kratka, a zelo jedrnata tura s strmim vzponom in lepo singlco na spustu, primerna tudi za popoldan. |
|
|
|
Ob turi ni posebnih zanimivosti ali pa še niso vnešene! |
|
|
| |
|
|
Spisal(a) Urbe na dan torek, 17. februar 2004
|
Da se izognemo bajkanju po zelo prometni cesti v Poljansko dolino, priporočam naslednjo pot, komplicirano, ampak se splača …
Pri UE ŠL (na koncu Mestnega trga) se spustimo po klancu dol v Puštal (prečkamo Poljansko Soro), nato zavijemo desno v dolino Hrastnice. Nekako na sredi blagega klanca (oznaka za sv. Andreja) gremo desno po klancu dol, prečimo potok in se zapeljemo v strm klanec. Držimo se desne smeri proti Bodovljam, kmalu je asfalta konec, naprej bajkamo po makadamu, nato po kolovozu. Sledi spust po dveh serpentinah, prečenje potoka, nato pa po ravnem vse do Bodovelj. V Bodovljah gremo desno, prečkamo Poljansko Soro, tik pred glavno cesto ŠL–Poljane zavijemo levo dol na polje oz. neizrazit kolovoz in se pripeljemo v Zminec. Ko pribajkamo na asfalt, zavijemo levo in bajkamo skozi Zminec do križišča s cesto ŠL–Poljane. Prečkamo cesto, pri tabli z oznako 46(!) gremo levo. Strm makadam nas pelje mimo parcel, ki so pripravljene za zazidavo, višje mimo domačije Mežnar, nato pa pridemo na staro vojaško cesto iz Podpulfrce. Makadam je speljan vse do Breznice pod Lubnikom, kjer ga je žal konec. |
| |
|
Spisal(a) Marko Kern na dan četrtek, 8. junij 2006
|
Nad Breznico se lahko skoraj v celoti umaknemo asfaltu. Opis je dodan spodaj, dodal sem tudi lepo nadaljevanje (večinoma singlca) Urbetove variante od razcepa nad Mežnarjem do Breznice. Ta smer vzpona na Lubnik z Urbetovim uvodom je prav luštna!
Kolovoz do Gabrovega so na večjem odseku kot kaže žal nasuli in razširili. In še dodatek k malce dvoumnemu opisu smeri skozi Gabrovo. Že v vasi na izrazitem (edinem) desnem ovinku odvijemo levo, kot je vrisano tudi na zemljevidu.
Opis vzpona nad kmetijo Mežnar: Po makedamu iz Zminca in na razcepu nad kmetijo levo do izravnave, kjer se v desno navzgor požene prijetna potka. Po njej mestoma strmo (kratek odsek je prestrm za vožnjo) na jaso, kjer na vrhu travnika v levo navzgor ujamemo nadaljevanje poti, ki ima zelo strm, a začuda vozen uvod. Višje se priključi opuščenemu kolovozu, kjer za kratko nadaljujemo desno do naslednjega razcepa, ostro levo in nekaj metrov zatem zelo strmo desno navzgor na izrazit gozdni greben, ki pripelje v Breznico pod Lubnikom. Levo po asfaltni cesti nekaj 100 m, dokler se ostro desno ne odcepi vzdrževana gozdna vlaka. Po njej do kar izrazitega gozdnega hrbta (tik pred njim je vabljiv stranski odcep v levo, ki zna biti boljša izbira nadaljevanja)(če je trava pokošena, je do sem najbrž možno priti tudi po kolovozu, ki se prične v vasi), kjer na njegovi desni strani odvijemo po stranskem kraku levo navzgor. Pot je v suhem verjetno v celoti vozna, v mokrem pa zaradi potočka na dveh odsekih za kratko pešačimo. Gozdno cesto (običajna kolesarska smer) dosežemo na veliki izravnavi, kjer se kmalu pričenjo vrstiti strmi in kamniti klanci proti vrhu Lubnika. |
| |
 |
|
