www.mtbture.com -

Most na Soči - po cesti proti Tolminu - pred njim desno navzgor proti Žabčam - Zadlaz-Žabče - čez most preko Zadlaščice - Tominske Ravne - levo v smeri markacij za planino Razor - do konca ceste - za leso desno navzdol - pri odcepu peš poti levo gor naravnost naprej in nato veš čas po mulatjeri do planine Razor - pri planini levo po poti v smeri markacij in oznak za Krn - na razcepu poti po spodnji varianti - na razcepu pod planino Na Kalu desno navzgor - planina Na Kalu - pri planino navzgor do nadaljevanja mulatjere proti levi - dolgo prečenje pod Tolminskim Kukom do začetka spusta - spust po serpentinah do planine Dobrenjščica - pri planini na spodnjo pot - spust po precej slabi mulatjeri do izvira Tolminke - preko jezu do travnika pri koči - pri koči navzgor do prevala in po poti navzdol do planine Polog - spust po cesti mimo Javorce in korit Tolminke - Zatolmin - Tolmin - po cesti do izhodišča

:: Opis ture ::

Za to turo bi si res želel, da bi zrasla na mojem zeljniku, pa na žalost ni. Kak mesec nazaj mi je na obisku pri prijatelju v roko prišla športna priloga revije Stop, v katerije bil opis prečenja in nekaj lepih slik. Seveda sem takoj 'letel' po zemljevid in črta poti je bila skoraj idealna. Po skoraj izohipsi je potekala od planine Razor, okoli Tolminskega Migovca in potem preko strmih pobočij Tolminskega Kuka, ki sem jih od zgoraj občudoval pred letom in pol na peš prečenju bohinjskih in tolminskih hribov. Takoj mi je bilo jasno, da je to nadaljevanje mulatjere, ki povezuje Petrovo Brdo in planino Razor in po kateri je Paternu v SK speljal spektakularno turo. Ker mi misel na to prečenje ni dala spati, se ji seveda prav dolgo nisem upiral. Kost za glodanje sem tokrat vrgel MarEtu (www.feltna.com) in Milkotu, ki skoraj stanuje pod turo. V manj kot dveh dneh je bila zadeva domenjena, pridružila pa sta se nam še Urbe in Peter.
Ker je izhodišče daleč od doma, smo se domenili skoraj sredi noči - ob 8h zjutraj v Mostu na Soči, streljal do Milkovega doma. Malo čez osmo je bila ekipa popolna in domenili smo se, da domo vzpon do planine Razor izvedli kar po mulatjeri s Tolminskih Raven. Ker ob pogovoru čas hitro beži, smo bili mimogrede na Ravnah. Po kratkem počitku smo se zapeljali na cesto, ki se kmalu spremeni v mulatjero. Ko sem se nekaj let nazaj po njej spuščal, se mi ni zdela preveč primerna za vzpon, pa nas je čakalo presenečenje. Večino poti se da prav lepo peljati, je pa res, da so nekateri klanci zelo strmi in naporni. Pot je večino časa lepo v senci. Ker markirana pot nekatere serpentine, ki jih mulatjera dela, seka, ni dobro ves čas slediti markacijam, ker peš pot ni ves čas prevozna. Raje sledi izraziti mulatjerci, ki se vzpenja v širokih serpentinah. Nekaj minut pred planino prideš iz gozda na plano in preko strmih travnikov se povzpneš do koče. Tu je primeren kraj za počitek in okrepčilo, katerega smo si izdatno privoščili. Ker pa nas je čakala še dolga pot, se prav dolgo nismo mudili. Preko travnikov levo od koče poiščeš izrazito pot, ki se v začetku rahlo spušča. Lepa pot prečka strma pobočja Tominskega Migovca, vendar presenetljivo, večino časa poteka po gozdu in je lepo senčna. Ves čas si sledijo kratki vzponi in spusti, pot pa je več ali manj prevozna. Na razcepu poti smo izbrali spodnjo varianto. Pod planino na Kalu se mulatjerca nadaljuje navzdol, ti pa zaviješ ostro desno v smeri kažipota za planino Na Kalu. Tu postane pot precej stmejša in tik pod planino moraš premagati nekaj zelo strmih travnatih serpentin, preden si pri planini lahko privoščiš počitek. Ko pri planini pokukaš čez rob, se ti odpre veličasten pogled na dolino Tolminke in strma pobočja, prek katerih poteka prečenje. Nekaj metrov nad kočo ujameš nadaljevanje poti. Tu se začne spektakel. Moram priznati, da tako neverjetno speljane poti še nisem prevozil in prepričan sem, da smo vsi uživali prav vsak meter tega prečenja. Prečkaš strma pobočja, divje grape, ki pridrvijo izza Kuka, se prigoljufaš preko ozke, nagnjene poličke in uživaš v razgledu na klopci pri kapelici, posvečeni italijanskim alpincem. Na celotnem prečenje je neprevoznih morda vsega 100m. Neverjetno! Seveda pa taka vožnja zahteva precej pazljivosti in koncetracije, še posebno na delih, kjer je pot ozka in pobočja prepadno odsekana. In takih delov ne manjka. Malo pred planino Dobrenjščica dosežeš pri prehodu grape najvišjo točko. Tu se začne spust, najprej kamnit, nato pa preide v čudovito, travnato stezico, ki te v serpentinah pripelje do planine Dobrenjščice. Tu nam je prijazni gospodar dopolnih zalogo tekočine, z opisi mulatjerc, ki jih je v tem koncu vse polno pa še dodatno razburkal možgane in takoj smo začeli kovati nove turce. Ki bodo seveda kmalu na vrsti. Pod kočo se pot nadaljuje. Začetek je lahek, nato pa je heca konec. Pot je speljana preko zelo stmega pobočja, zato je polna ostrih zavojev, skal, skokov in korenin. Tehnično je spust zelo zahteven in prav vsi smo doživeli kak polet preko balance, nekateri celo večkrat. Vsekakor smo dodobra natrenirali vožnjo skozi ostre, s skalami posejane ovinke. Pot se izteče v široko planino Pod Osojnico. Tu prečkaš jez; na drugi strani je velik travnik. Ob robu travnika izpod skal izvira Tolminka in to ne iz enega, pač pa večih izvirov. Dopolnili smo si zaloge vode, nato pa za kočo poiskali nadaljevanje poti. To je bila včasih z džipom prevozna cesta, nato pa se je med potresom pred nekaj leti s pobočja Osojnice utrgal velik kamnit plaz in dele ceste pokopal pod seboj. Pri planini Polog se začne cesta. Tu nas je Milko peljal v velike bunkerje, pravo malo mesto pod zemljo. Vse je prav neverjetno ohranjeno. Nato te dolg spust visoko nad koritu Tolminke mimo znane cerkvice Javorce, posvečene žrtvam velike morije, pripelje do Zatolmina. Mi smo malo prej zavili levo navzdol in po bližnjici prišli do ceste, ki pelje v Zadlaz-Čadrg. Tu se začne nova bližnjica, ki ob Tolminki pripelje do Tolmina. Tako smo si prihranili obvoz skozi Zatolmin. Do izhodišča nas je čakalo še nekaj km po glavni cesti.
Tudi nadaljevanje tega dne gre v anale uživanja. Za to sta poskrbela Milkov bazen, večerja in velika gostoljubnost. Kraji torej, ki jih je težko zapustiti.
Vsekakor tura, ki ni le tura, ampak veliko kolesarsko doživetje in pustolovščina. Eno najlepših, ki ti ji jih lahko ponudi naša domovina. Do sedaj še nisem bil nikoli bliže petim smejčkotom za lepoto ture, kot tu. Loti se je dobro kondicijsko in psihično pripravljen(a) in doživel(a) boš po mojem mnenju najlepše, kar ti lahko gorsko kolesarjenje ponudi.
Kako pa je turo doživel eden izmed udeležencev, Peter, pa lahko prebereš tukaj.

:: Zanimivosti ob poti ::

:: Korita Tolminke in Zadlaščice
Reka Tolminka in njen pritok Zadlaščica sta v bližini Tomina izdolbli čudivita korita
več o tem...

:: Planina Polog
Planina v dolini Tolminke, blizu stoji cerkev Javorca, na planini izdelujejo tolminski sir na tradicionalen način. V okolici stojijo odlično ohranjeni mogočni italijanski bunkerji iz obdobja med obema vojnama.
več o tem...

:: Izvir Tolminke
Na Planini pod Osojnico izvira reka Tolminka. Izviri so kraški, pogosto pa voda kar bruha iz skalnih odprtin.

:: Javorca
Lepa cerkvica v spomin žrtvam 1. svet. vojne
več o tem...


:: Komentarji ::
	Preberi komentarje
	Vnesi komentar
	Število komentarjev: 16

	Počitek na poti proti Tolminskim Ravnam
	Mulatjera proti planini Razor
	Počitek na planini Razor
	Začetek prečenja poteka pod Tolminskim Migovcem
	Pogled s poti proti planini Razor in opravljeni poti
	Prvi del poteka po gozdu
	Počitek po napornem vzponu do planine Kal
	Začetek atraktivnega prečenja od planine Kal do planine Dobrenščice

	Nekateri prehodi čez grape so precej zoprni
	Ponekod je mulatjera zasuta
	Pogled proti planini Kal; črta mulatjere preko pobočja je lepo vidna
	Čudoviti spust do planine Dobrenščica
	Glavni značilnosti spusta so kamni in ostri ovinki
	Urbe na spustu do izvira Tolminke
	Pri izviru Tolminke
	Pogled po dolini Tolminke navzgor

:: Komentarji k turi ::

Spisal(a) Jirži na dan nedelja, 7. september 2003

Na včerajšnji ponovljeni turi Krn in Dobrenjščica smo imeli na planini Dobrenjščica težave z jagri. Po njihovih besedah je kolesarsko obiskovanje Dobrenjščice in tur okoli postalo premnožično. Menda jim plašimo živali in uničujemo poti. Dobili smo tudi letak z uredbo iz leta 1995, ki nam prepoveduje vožnjo po tovrstnih poteh.
Pogovor je bil precej težaven, še posebej zaradi dejstva, da je bil skrbnik koče na Dobrenjščici pod vplivom alkohola. Grozil nam je z zaplembo koles in denarno kaznijo, omenjene so bile tudi "batine". Pravice izvajanja "zakona" sicer nima, vendar kot sem omenil, se je s pijanim človekom težko pogovarjati. Po daljšem mučnem prepričevanju nam je "dovolil", da smo se odpeljali v dolino.
O plašenju divjih živali in uničevanju poti nebi pretirano izgubljal besed, ker osveščen bajker ne počne ne enega ne drugega oziroma ne vpliva na naravo kaj dosti več kot ostali obiskovalci gora. O uredbi se je obširno razpisal že Paternu v Strmih kolesnicah, vendar je, kolikor je sicer neživljenska in milo rečeno bedasta, še vedno veljaven zakon in legalen argument na "jagrski strani".
Moj nasvet je sledeč, če srečate jagre, se poskusite mirno in "v rokavicah" pogovarjati, ne omenjajte jim protiargumentov, torej njihove moralno močno sporne dejavnosti. Če so pod vplivom alkohola, kar je pogosto, hitro postanejo nasilni, zato mirno in potrpežljivo. Še najbolje pa bi bilo, da se letos Dobrenjščice izogibate, sploh preko vikendov.
Še tole, uredbo o vožnji s kolesi v naravnem okolju kršite popolnoma na lastno odgovornost.

Spisal(a) pepo na dan torek, 21. oktober 2003

Prečenje se da izvesti tudi "eno nadstropje nižje". Ta varianta je veliko bolj samotna, tako da je manj težav z lovci in planinci.

Na razpotju pod planino Kal nadaljuješ v smeri Čadrga (markacije) do lovske koče. Tu strmo navzdol po travniku v grapo, kjer poiščeš nadaljevanje lepe prečnice na Rešljevo planino. Prečnica je mestoma izpostavljena in kar lepo prevozna. Z Rešljeve planine nadaljuješ v smeri markacij (pot je slabo vidna!) v Čadrg. Tu levo na makadamsko cesto, ki te pripelje na pašnik (na vmesnem razcepu desno). Kolovoz se tu spremeni v potko, ki se še nekoliko vzpne, potem pa se začne spuščati proti planini Prode. Potka je zadovoljivo prevozna, razen na prehodih čez grape, ki pa jih ni malo. Mestoma zelo prepadno, tudi prehodi čez grape niso najlažji. Skratka - samotna in zahtevna turca.

Spisal(a) Jirži na dan sreda, 22. oktober 2003

Pepo, hvala za dober prispevek. Vsekakor zadeva, vredna obiska. Letos je že malo pozno, drugo leto pa komaj čakam...

Spisal(a) pepo na dan četrtek, 23. oktober 2003

V Čadrgu je seveda treba zaviti desno na makadamsko cesto in ne levo, kot se mi je zapisalo.

Spisal(a) milko55 na dan petek, 21. maj 2004

Tisti spust iz Čadrga do pl.na Prodih do nadalnjega ni mogoč zaradi velikanskega zemeljskega plazu, ki grozi, da bo zgrmel v korito Tolminke. Skratka, bilo je že več podorov, ki so nekdanjo že tako slabo potko zasuli oz.odnesli. Torej: ne v Prode ampak v Čadrgu povprašajte za odcep potke, ki te pripelje k Tolminki in se gre nato preko brvi v Polog. Steza pride na cesto pod Zastenarjevo domačijo. In nato je od vas odvisno ali se obrnete v dolino ali pa si ogledate nadvse zanimiv Polog, Javorco, izvir Tolminke..

Spisal(a) milko55 na dan petek, 21. maj 2004

http://www.drustvo-soskafronta.si/oo/Plaz1.jpg

Se je našla tudi fotka tega plazu.Tako.

Spisal(a) pepo na dan sreda, 26. maj 2004

Milko, plaz na sliki se nahaja pod opisano potko, ki pelje iz Čadrga na planino Prode. Potka preči pobočje na višini cca. 850 m, kar je precej nad vrhom plazu. Res pa je, da je pred potresom obstajala še ena pot iz Čadrga na Prode in ta je res šla preko tega melišča in danes ni več prehodna.

Kakšno je aktualno stanje na zgornji potki ne vem, verjetno je zima naredila svoje in bo treba počakat, da jo lovci očistijo :).

Spisal(a) Jirži na dan nedelja, 30. maj 2004

No, za vzpon na Možic ne bo treba čakati jagrov, sem jo danes jaz spucal.

Spisal(a) Wolfie & Bergteuffel na dan ponedeljek, 3. oktober 2005

Varianta spusta: Kal – Čadrg - Zastenar
Spust iz pl. Kal nadaljuješ v smeri Čadrga do lovske koče. Pod kočo prečiš čez travnik v grapo potoka Jelovšček (karta Bohinjsko jezero z okolico), kjer poiščeš nadaljevanje prečnice na Rešljevo planino. Pot poteka levo od slemena, vseskozi pa te spremlja cev črne barve. Pred Rešljem se dvigneš po poti desno cca. 20 višinskih metrov (na Rešlju pride z desne še ena pot po slemenu). Tu prečkaš sleme proti Rešljevi planini in se ves čas samo še strmo spuščaš. Na Križu (Čadrg) poiščeš nadaljevanje poti, ki te bo pripeljala preko brvi čez Tolminko do Zastenarja. Torej greš po betonski cestici dober km do Ozidja, mimo mlekarne in mimo svinjaka na levi in kmetij na desni do (nove) garaže. Tu pravokotno desno zaviješ na makadam, ki te v smeri proti ANTENAM pripelje na travnik in ograjen pašnik (konji). Pašnik po skrajni levi prečkaš, za orientacijo pa ti je antena pod katero je pot, ki te pripelje k Tolminki (t narlepši). Pot nadaljuješ do Podlogarja (prečiš dvorišče) in nato do brvi čez Tolminko. Nato se po stezi samo še vzpneš do glavne makadamske ceste pod Zastenarjevo domačijo.

Spisal(a) milko55 na dan ponedeljek, 7. november 2005

Tisto iskanje spusta iz Čadrga do Tolminke je kar zoprna stvar, pa tudi spust je na začetku kar zahteven. Predlagam,da se gre skozi vas proti Tolminu, kjer se po cca 2km odcepi ozka stezica(potka) v desno. Je potrebno biti pozoren na kovinski steber el.inštalacije, saj je odcep ravno pri njem. Prvih 20m je stezica bolj neuglajena, samo se hitro izboljša.Prečiš celotno pobočje. Kasneje se z desne strani priključi še tista prvotna potka, ki pride iz Čadrga podol.Mislim, da je ta varianta lepša in pravi balzam za že utrujene mišice. Probajte, meni ni bilo nikdar žal.

Spisal(a) Jirži na dan ponedeljek, 3. julij 2006

Kako se izogniti zoprnemu spustu od izvira Tolminke do pl. Polog
Šodrast spust, ki so ga zrili z bagerjem namesto originalne, sedaj zasute, ceste, je verjetno vsakomur zoprn. Na srečo obstaja krasna nadomestna varianta, ki gre po levem bregu Tolminke.
Torej, ko na spustu z Dobrenjščice proti koncu prečkaš izrazito grapo, se spust položi in kmalu zapelješ v listnat gozd. Nekaj serpentin nad strugo in jezom, kjer se spust konča, bodi pozoren na slabše vidno stezo, ki se odcepi na desnem ovinku. Po njej greš levo, prečkaš travnik, nato pa se pot začne spuščati. Slediš zelo lepi, dobro shojeni stezi po levem bregu Tolminke, ki buči globoko pod teboj, in se večinoma spušča. Kasneje prečkaš iztek grape, nato pa se pripelješ do planine Na Prodih. Tu so si pastirji kar dobro postlali, eden si je omislil celo bazen (!). Na planini zaviješ desno dol na izrazito stezo, ki pelje v gozd naravnost proti Tolminki. Ko prideš do bregov reke, se po ozki stezi spustiš do ... presenečenja. Kako zgleda to presenečenje, se boš prepričal sam, izdam pa, da je prav v pustolovskem stilu Indiane Jonesa. Na drugi strani reke se nato vzpneš do ceste, po kateri poteka originalni spust in greš po njej levo proti planini Polog.

Spisal(a) Nejc na dan sreda, 23. avgust 2006

Lepo, skoraj prelepo. Prvotno sicer to prečenje nismo imeli v načrtu, vendar, ko sva bila z Matevžem enkrat na planini Zg. Kal se je bilo skušnjavi nemogoče upreti. Poti do Grušnice iz Razorja in Dobrenjščice iz Krnske strani so mi bile poznane že od prej. Neznaka je bila le prečka Kal-Dobrenjščica, ki pa se je izkazala za nekaj najlepšega, kar lahko doživi gorski kolesar v Sloveniji. Turo pa smo v prvem delu začinili z vzponom preko Sel nad Podmelcem in planine Temna brda. Res neverjetni kraji polni prijaznih ljudi. Hvala tudi Milkotu za sprejem na Pologu in prijeten klepet v dolini.

Spisal(a) Boštjan na dan ponedeljek, 6. november 2006

12.10.2006 smo turo izpeljali Dejan, Robert in jaz. Fenomenalno. Turo smo zaključili po Jiržijevem nasvetu (preko pl. Na Prodih) - se splača.Pa še en nasvet ponavljalcem: na pol poti med planinama Razor in Kal je možna tudi zgornja varianta, ki pa jo odsvetujem saj je skoraj v celoti nevozna.

Spisal(a) milko55 na dan torek, 2. oktober 2007

Po prebiranju stare "pošte",sem nekje dolžan dati mnenje o voznosti poti,ki jo je že zdavnaj predlagal Pepo.To je potka nad podorom Čadrg-Prodi.Vozil sem jo dalnjega 2005 leta in mi ni ostala v lepem spominu.Že kmalu iz vasi se močno ustrmi,občasno se je potrebno prebijati skozi robio.Zoprno.In ko si na najvišji točki,pričakuješ lep spust.Figo.Vse preveč je ustavljanja(veje,skale,prehodi hudourniških grap..),razgleda ni nobenega.Skratka,zadeva je v opuščanju in le malo ljudi se poslužuje te poti .Mogoče bi s kakšno udarniško.......Ampak tega je preprosto preveč.

Spisal(a) Primož na dan petek, 24. september 2010

Pa smo jo, včeraj, tistega lepega četrtka, prvega jesenskega dne. Pot je lepo vzdrževana, brez kakšnih hudih poškodb, mestoma celo z jeklenico varovana. Porabili smo bruto skoraj osem ur, ker v vsej lepoti nikakor ne velja hiteti. Vsekakor pa tura, ki zahteva dobro psiho-fizično pripravljenost in na njej v precejšnjem delu tudi ni pametno hiteti. Žal ali na srečo, po moje vsekakor žal, bo po pričevanju nadzornika TNP na Tolminskih ravnah ta tura definitvno padla oz. je že padla med bogokletne mtb podvige, zato se bodo kolesarji na njen vse bolj aktivno preganjali. Kakorkoli, nam takšno nesožitje ne bo v korist ali veselje, zato se na podobnih turah vsi skupaj potrudimo obnašati zgledno in jih nekatere v prihodnosti tudi uspemo legalizirati.

Spisal(a) Andrej na dan torek, 25. avgust 2015

Turo smo odpeljali v soboto, 22.08.2015. Mulatjera nad Tolminskimi Ravnami je v dobrem stanju, prečenje proti Planini Kal odlično, proti Dobrenjščici čudovito, od lovske koče nižje, pa smo kar dosti pešačili. Kapo dol tistim, ki to odpeljejo... Ne glede na to, da je bila sobota, planincev na naši poti ni bilo, skratka popoln dan v norem okolju.

domov :: ture :: iskanje :: razno

Copyleft Gorsko-kolesarske ture, 1999-2005