Ture
>> Ture v Sloveniji >> Nad Baško grapo |
Nad Baško grapo |
|
|
|
:: Datum izvedbe :: |
sobota, 25. avgust 2001 |
:: Kratek opis :: |
Prečenje po mulatjeri nad Baško grapo od planine Razor proti Petrovem Brdu |
:: Opis poti :: |
(Modrej) Most na Soči - po cesti proti Idriji - v Bači pri Modreju levo v Baško grapo - v Klavžah levo navzgor na strmo asfaltno cesto do Podmelca - v Podmelcu desno in čez 100m levo navzgor proti kmetiji Podrobi - na razcepu na serpentini desno - mimo kmetije Borovnica - na asfaltno cesto Ljubinj-Sela nad Podmelcem in desno do Sela - na izravnavi pred vasjo levo na kolovoz in po njem do kolovoza, ki pripelje z desne - do konca kolovoza in po singlci naprej do planine Temna Brda - mimo planine do stika s kolovozom na grebenu nad planino Rut - levo po kolovozu do planine Lom - desno po deloma betonirani cesti do planine Kuk - mimo planine po kolovozu proti planini Razor in pred zapornico desno na kolovoz - mimo vikendov in po mulatjeri preko travnika v gozd in navzdol do vodnega zajetja - spust pod steno in nato levo gor po zelo zaraščeni mulatjeri (NE desno dol po bolj shojeni poti) - navzgor in nato navzdol do planine V Prodih - mimo planine navzgor na Konjsko brdo in nato prečenje preko grap in skozi tunel do prevala Ploha - prečenje do stika s kolovozom Rut-Rodica pod Špičasto Kupo - dolg spust navzdol do ostrega ovinka desno, tu naravnost dol v smeri oznake za Stržišče - po mulatjeri pod hribom Lajte preko grap do stika s kolovozom - po njem do križišča štirih cest - desno in po ravnem do sedla - levo navzdol do ceste Hudajužna-Stržišče - desno in navzdol do ceste skozi Baško grapo - desno in skozi Hudojužno, Koritnico, Grahovo, Knežo do Bače pri Modreju - desno in po cesti nazaj do izhodišča |
:: Opis ture :: |
Ena najdaljših neprekinjenih mulatjer v tolminsko-bohinjskih hribih poteka od Petrovega Brda pa vse do Doline Lepene. Seveda se vmes nekajkrat razcepi in pelje na različne konce pogorja, vendar jo lahko vzamem kot neko celoto. Letošnji gorsko-kolesarski 'projekt' je bil prevoziti to zgodovinsko pot, ki je le redko obiskana, vendar prvovrsten gorsko-kolesarski cilj. Bolj obljuden je le del okoli Krnskih jezer. Pričujoča tura je zaključno dejanje in povezuje planino Razor in Petrovo Brdo oziroma naj bi povezovala, ker smo zaradi različnih vzrokov zavili v dolino v Stržišču, kar je nekoliko prej, kot je bilo predvideno, a smo vseeno prevozili glavni del, manjkajoči del pa sem že prevozil lani v turi Rut in Stržišče.
Na turo smo se zopet odpravili Milko, Urbe in pisec. Prav tako smo spet štartali v Modreju pri Mostu na Soči. Najlažja pot do začetka naše mulatjere vodi iz Podljubinja na Ljubinj in najprej po asfaltni cesti do mimo planin Stador, Lom in Kuk do odcepa pri zapornici pred planino Razor. Vendar smo se odločili za precej zanimivejši pristop skozi Podmelec in Selo nad Podmelcem, ki ga je nekaj prej odkril Milko na enem izmed kolesarskih raziskovanj. Prav ta pristop je tudi razlog za zemljevid, ki ga navadno za ture iz SK ne rišem. Torej, ture se lotiš skozi Baško grapo, kjer v Klavžah zaviješ levo navzgor na ozko in zelo strmo asfaltno pot, ki te precej zadihanega pripelje do Podmelca. Tu greš desno, malo naprej pa zaviješ levo navzgor na sprva asfaltno, nato pa makadamsko pot, ki te v serpentinah pripelje do kmetije Borovnica. Ta je že visoko nad Baško grapo in temu primerni so tudi razgledi. Na razcepu na ostrem desnem ovinku greš desno, in ne naravnost, koder pelje celo malo boljši kolovoz. Pri kmetiji prideš zopet na asfalt, po katerem se vzpneš na Sela nad Podmelcem. Tu se ti v vsej lepoti pokaže greben hribov nad Baško grapo, pod katerim lahko z ostrim očesom opaziš tanko sled poti, ki je tvoj današnji cilj. Na prevalu pri prvi hiši greš levo na makadam, ki se kmalu združi s potjo, ki pride z desne. Po njej nadaljuješ do izrazite skale, s katere je lep pogled na vas in okolico. Ko kolovoza više zmanjka, nadaljuješ po ozki stezi, ki je mestoma odnesena. Pri vodnem zajetju se pot izboljša in se začne spuščati po izpostavljeni poti proti planini Temna Brda. Ta del je zelo lep in poteka po divjem naravnem okolju, vendar zahteva precej pazljivosti. S planine imaš zopet lep pogled na mulatjero pod grebenom. Nadaljevanje prečenja te pripelje do začetka kolovoza nad planino Rut. Tu greš levo in se kmalu pripelješ do planine Lom, kjer se priključiš na t.i. normalno varianto. Ta varianta vzpona ni ravno varianta, saj zahteva skoraj tri ure vožnje in je skupaj s spustom s planine Lom po pešpoti v Žabče resna in zelo lepa samostojna tura. Dejstvo, da smo jo nekoliko podcenjujoče vzeli le kot varianto vzpona, nas je stalo zaključka od Stržišča do Petrovega Brda, ker smo za vzpon porabili precej več moči in časa, kot je bilo predvideno, po drugi strani pa je del od Stržišča do Petrovega Brda manj lep in več ali manj poteka po cestah, ki so nastale na mestu nekdanje mulatjere.
No, do začetka mulatjere te čaka še vzpon mimo planine Kuk do zapornice pred planino Razor. Začetek poti je na levem ovinku, nekaj metrov pred zapornico. Pod vikendi se zapelješ na travnik, na drugem koncu poiščeš nadaljevanje poti in se po ozki poti po serpentinah spustiš do vodnega zajetja. Tu dopolni zaloge tekočine, ki ti bo še kako prav prišla v nadaljevanju. Spustiš se še nekaj metrov do vznožja stene, kjer je pot precej slaba, nato pa prideš do razpotja, kjer gre boljša steza desno dol, prava pot pa zavije po stezi levo gor in te malo više pripelje na začetek sicer široke, vendar zelo zaraščene mulatjere, po kateri vožnja ni mogoča. Mulatjera, še posebej podporni zidovi nad potjo, je prav neverjetno ohranjena, a žal je pot popolnoma zaraščena. Više pride pot v gozd in postane vozna, vendar je zelo strma. Na koncu vzpona te čaka izjemno razgledišče s pogledom na greben nad teboj in na globoko dolino potoka Prošček pod teboj. Lep in precej lahek spust te pripelje do planine V Prodih, kjer je tudi lovska koča. Tu si privošči počitek, ker je nadaljevanje zelo naporno. Naj te ne zavede pot, ki gre navzdol, ta namreč pelje do ceste, ki po dolini pripelje do Kneških Raven. Nadaljuješ mimo koče proti vzhodu, kjer te čaka vozen, vendar zelo strm in naporen klanec, ki pripelje do izjemne prečnice pod Konjskim brdom. Ozka pot vodi nad prepadom, globoko spodaj pa so Kneške Ravne in dolina potoka Prošček. V nadaljevanju te čaka se nekaj spektakularnih prečnic, ki so večinoma vozne, vendar so zelo izpostavljene in zahtevajo izjemno previdnost. Kmalu prideš v gozd, kjer je vožnje kmalu konec. Najprej prečiš divjo in kamnito grapo z sitnim izhodom, nato pa prideš v kratek tunel. Malo naprej te čaka tudi najtežje in najnevarnejše mesto, to sta prehoda preko dveh grap z drsečimi skrilavci in s potrganimi jeklenicami. Na drugem prehodu je tudi narejena naslovnica Strmih kolesnic. Na njej je lepo videti, da je bilo takrat vse vlažno in zato toliko bolj drseče, mi pa smo turo naredili v času letošnje poletne suše in so bili prehodi le malo vlažni in zato na srečo lažje prehodni. Po prestanih nevarnostih te čaka še dolg, strm in zaraščen klanec, po katerem kolo pririneš do sedelca Ploha, kjer so končno lahko oddahneš. Nas so tu skoraj dobesedno napadle muhe, vsakega je obletaval gost roj, zato smo se utrujeni in dehidrirani odpravili naprej do stika s kolovozom, ki iz Ruta pripelje pod Rodico oz. Špičasto Kupo. Tu smo se soglasno odločili, da gremo po mulatjeri do Stržišča, tam pa se bomo spustili v dolino. Naporen vzpon, vročina, dehidracija in mnogi prerinjeni in prepeljani strmi klanci so zahtevali svoj davek.
Po precej slabem kolovozu se nato v dolgem spustu mimo nekaj odcepov levo in desno pripelješ do ostrega desnega ovinka. Tu nadaljuješ naravnost navzdol po mulatjeri v smeri oznake za Stržišče. Sledi čudovit spust skozi rastlinski tunel. Kasneje postane mulatjera ožja, vendar je lepo prevozna, bolj težavni so le prehodi preko grap. Kmalu se pripelješ do kolovoza in po njem do križišča štirih cest na travniku. Če bo turo nadaljeval tako, kot je opisana v Strmih kolesnicah, si preberi nadaljevanje opisa pri turi Rut in Stržišče, mi pa smo se po desni poti spustili do sedla in levo dol do asfaltne ceste, ki Stržišče povezuje z dolino. Po njej smo se v strmem spustu pripeljali v Baško grapo, nato pa nas je do izhodišča čakalo še približno 15km vožnje po glavni cesti.
Tura mi bo v spominu ostala kot ena najnapornejših kolesarskih tur doslej, pa tudi po dehidraciji in hudem glavobolu, ki me je spremljal cel povratek. Kljub temu, da le manjši del ture poteka po odprtem, je bilo sonce močno in vročina nas je pošteno zdelala. Sicer pa se na turi kar naprej menjajo kratki, zelo lepi detajli in naporni, izjemno strmi klanci, kjer imaš na voljo porivanje, ki ti prihrani nekaj moči in pa vožnjo na meji, vsaj moje, vzdržljivosti, ki ti izpije ogromno moči. Morda me je ravno to trmasto zaganjanje v klance stalo dehidracije in utrujenosti, a to je pač princip. Če bi pot hotel prepešačiti, bi se je lotil peš, ker pa smo imeli s seboj kolesa, pač poskusiš prevoziti vse, kar telo še zmore. Tura ni tako lepa, kot sta ostali turi po tej mulatjeri, je pa najtežja izmed njih, najsamotnejša in poteka po izredno divjem in izjemno redko obiskanem okolju, prava pustolovščina torej, poteka pa po poti, ki nezadržno propada in vsako leto bo težje zobu časa iztrgati delček zgodovine. Zato le pohiti. |
|
|
Ob turi ni posebnih zanimivosti ali pa še niso vnešene! |
|
|
|
|
|
Ostanki stare poti pred planino Temna Brda
|
|
|
Prečenje do planine Temna Brda
|
|
|
Od planine se lepo prečenje nadaljuje
|
|
|
Pogled z razgledne točke nad planino Rut proti Šiji, pod katero je lepa planina V Prodih
|
|
|
Urbe na prečenju pod Zabiških Kukom
|
|
|
Škarpa nad potjo je dobro ohranjena, pot pa žal ne...
|
|
|
Pri planini V Prodih
|
|
|
Na čudoviti prečki pod Konjskih Brdom visoko nad Kneškimi Ravnami
|
|
|
V skalo vsekana, dobro ohranjena mulatjera pod vrhom Čez Suho, v ozadju Rodica
|
|
|
|
|
|
Urbe na 'naslovnici' Strmih kolesnic
|
|
|
Prav tako Milko
|
|
|
Milko pred stikom s kolovozom pod Rodico, glavni del prečenja gre h koncu
|
|
Spisal(a) Urbe na dan torek, 17. februar 2004
|
Lani poleti je Tehnična ekipa PZS popravila odsek oz. »naslovnico SK«, saj so namestili nove jeklenice, tako da je ta prehod bolj zavarovan. »Uradna« informacija je na spletni strani mtb foruma (tabli) (http://tabla.xenya.si/viewtopic.php?t=8166&sid=7aacf700ca078c2319d954e81e1f5adb). |
|
Spisal(a) Aljaz na dan ponedeljek, 15. avgust 2005
|
Res prava poslastica je tale gorska celodnevna tura, ki poteka po grebenu visoko nad Basko grapo. Pot je cudovita, izpostavljena mulatjera, ki te nagradi z lepimi razgledi, tisino.To je prava divjina, kjer je raj za gamse in ostalo divjad. Zal je mulatjera od Ruta do Strzisca spremenjena v gozdno cesto,prav tako od Kala do Sedla. Se nekaj foto gradiva:
http://lepena.tk
|
|
Spisal(a) Tomo na dan torek, 5. september 2006
|
2.9.2006 sem zvozil del te ture. Štartal sem v Podbrdu, v Kneži sem zavil desno na Podmelec in naprej do Ljubinja. Ta del poti je zelo zanimiv, v enem odseku je prav podobno kot v Paklenici, vmes je tudi zanimiv slap Sopota (62m visok). Od Ljubinja sem šel po opisani turi do planine Razor. Zopet ena bajkerska poezija, pa še vreme je bilo kot iz pravljice. Potem pa sem nazaj grede malo nad planino Kuk zavil levo na mulatjero ki pelje proti Rutu in naprej proti Stržišču. Pot je od tu pa do ceste pod Rodico speljana po, nevem kako bi temu rekel, neke vrste Raju. Razgledi fenomenalni, zgonil sem jo približno 50 do 60 %, ostalo pa peš+bicikl za rogle, dalo bi se jo več zgonit, vendar sem bil sam in v nekaterih odsekih je bilo kar precej nevarno, tako da nisem tvegal, ker bi lahko že najmanjša napaka bila usodna. Skratka, noro adrenalinsko, lepo, samotno, nekaj najlepšega za dušo (to je moje osebno mnenje). Je pa kar nevarno, krajši del poti gre po zajli in klinih in zna biti kar malo nerodno za bajk. Aja, vmes je tudi zanimivo pravljična planina v Prodih.
Od Stržišča naprej pa sem se spustil v Grapo in levo nazaj prozi Podbrdu na izhodiščno točko. Tura je bila kar utrujajoča vendar se je trud izplačal (ostal je in bo nepozaben spomin). |
|
Spisal(a) milko 55 na dan sreda, 24. oktober 2007
|
http://tabla.mtb.si/viewtopic.php?t=66622
Nekaj najnovejših inf.na temo Baške prečke.Se pa pridružujem zahvalam markacistom,ki jim uspeva ohranjati prehodnost poti.Še posebno zahvalo izrekam Cenetu,saj je skoraj pri vsaki akciji zraven. |
|
|
|