| Ture
>> Ture v Sloveniji >> Mangrtsko sedlo |
| Mangrtsko sedlo |
|
 |
| |
| :: Datum izvedbe :: |
| četrtek, 1. november 2001 |
| :: Kratek opis :: |
| Po klasični poti na Mangrtsko sedlo |
| :: Opis poti :: |
| Trdnjava Kluže - Log pod Mangrtom - Strmec - Mangrtska planina - Mangrtska koča - Mangrtsko sedlo - po isti poti nazaj do izhodišča |
| :: Opis ture :: |
Cesta na Mangrtsko sedlo je najvišje ležeča cesta v Sloveniji in zato že od nekdaj privlačen cilj kolesarjev. Namenoma nisem rekel "gorskih kolesarjev", ker sama tura na žalost, razen tega, da poteka v gorskem okolju, nima kakšne posebne zveze z gorskim kolesarjem. Celotna cesta je namreč od nedavno asfaltirana, cesta pa prav strma ni in jo brez večjih težav prevozi tudi vsak malo boljši rekreativec na specialki. Sam sem se turi dolgo upiral, predvsem zaradi gostega prometa, ki so po tej magistrali zgrinja pod Mangrt od pomladi do jeseni. No, za letošnje prvonovemberske praznike pa me je Tanja vseeno prepričala, predvsem z argumentom, da je cesta za motorni promet zaradi plazu še prepovedana. Zraven sem povabil tudi že kar stalnega kompanjona na turah v zahodnem koncu Slovenije, Milkota, ki je s seboj vzel še sina Nejca.
Dobili smo se pri trdnjavi Kluže, midva sva se pripeljala čez Predel, Milko in Nejc pa sta prišla iz Modreja. Ogrevanje do nesrečne vasi Log pod Mangrtom je hitro minila, tu pa smo bili priča lanskemu besnenju narave. Takoj za Logom se začnejo prvi resnejši klanci, ki so dejansko (razen enega pri planini) najstrmejši na celotni turi in se malo unesejo šele pri Strmcu, zanimivi vasi, stisnjeni na stmem pobočju visoko nad dolino Koritnice. Melo naprej je na mestu starega mostu nov, kovinski, ki premošča korito plazu. Takoj za njim je odcep ceste proti Mangrtu. Do Mangrtske planine stare ceste skoraj ni več, nova pa je narejena ob robu plazine in precej naporna za vzpenjanje. Najzahtevnejši klanec je tik pred planino in te pripelje do začetka stare ceste, ki je od tu naprej nepoškodovana. Tu so nas prehiteli prvi avti. Cesta je sicer uradno res zaprta, vendar je na začetku zapornica odstranjena in prepovedi po slovenskih cestnih navadah pač nihče ne upošteva. Moram priznati, da sem od pojavi plehnatih turistov precej "popi*dil" in besno odvihral naprej. Na srečo kakšne posebne gneče kljub čudovitemu dnevu ni bilo in kmalu so mi lepi razgledi pregnali jezo. Cesta je sicer precej dolgočasna in se vleče, vendar se splača na razglednih točkah, ki jih na srečo ne manjka, ustaviti in se predati razgledom. Na križišču krožne ceste, malo nad kočo, asfalt končno zamenja makadam, ki te kmalu pripelje do najvišje točke, Mangrtskega sedla. Cesta do sedla je krožna in vseeno je, katero izbereš.
Na sedlu, 2055 m visoko me je pričakal močan veter in "windstopper" se je hitro preselil iz nahrbtnika name. Kmalu se mi je pridružil Nejc, malo kasneje pa še Tanja in Milko. Razgledi so zelo lepi, predvsem na Belopeška jezera globoko pod teboj, priporočam pa kratek, 15 minutni skok na Malo špico, ki je takoj nad sedlom na zahodni strani, s katere vidimo praktično vse zahodne Julijce s Krnom in Kaninom vred. S Tanjo sva imela namen iti še na vrh Mangrta, zato sv a seboj vozila tudi pohodne čevlje. No, pogled na severo-zahodno, konktretno pobeljeno stran, po kateri vodi pot na vrh, nama je povedal dovolj. Brez ustrezne opreme vzpon v takih razmerah ne bil kakšno prav razumno dejanje, zato sva ga prestavila na kakšno drugo priložnost. Sicer pa nas je itak čakal najlepši del ture, skoraj 1600 višinskih metrov spusta po gladki cesti. Kaj naj rečem; letelo je kot sneta sekira in mimogrede si pri izhodišču. Z Nejcem in Milkom smo se že prek poslovili, njiju je čakal povratek v Modrej, naju pa kratka vožnja do kampa Klin na začetku Lepene, kjer sva nameravala nekaj dni kampirati in narediti še kakšno lepo turo po okolici.
Vzpon na Mangrtsko sedlo je pač tak, kot je. Vsekakor pomeni dovolj izziva, da ne bi smel manjkati na spisku nobenega gorskega kolesarja, svoje doda tudi velika višina in lepi razgledi, po drugi strani pa je čista cestna tura, brez izzivov in težav, dodatno, zame odločilno oviro, pa pomeni lahka dostopnost z avtomobili, kar ima za posledico gost promet, še posebno v poletnih mesecih, ko tudi avtobusi niso kakšna posebna redkost. Letos je bilo zaradi plazu prometa sicer malo, vendar so bodo razmere verjetno kmalu "normalizirale" in vse bo spet po starem. Sicer pa sem svojo "dolžnost" opravil in Mangrtsko sedlo me ne bo več videlo prav kmalu. Razen, če mi bo kdo zaupal kakšno dobro singlco z vrha do doline, v tem primeru bom prav rad pojedel zarečeni kruh :). |
|
|
:: Trdnjava Kluže
Stara utrdba, postavljena nad globokim koritom reke Koritnice
več o tem...
:: Vojaško pokopališče v Logu pod Mangrtom
Avstrijsko vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne
več o tem...
:: Dolina Možnice
Zanimivi slapovi v malo znani dolini reke Možnice
več o tem...
|
|
|
| |
|
| |
Počitek pri Stmcu
|
|
| |
Pogled na strugo, ki jo je naredil zemeljski plaz
|
|
| |
Lep pogled na Mangrtsko planino in Jerebico
|
|
| |
Na Mangrtskem sedlu
|
|
| |
|
|
|
Spisal(a) Gregor na dan nedelja, 14. junij 2009
|
Danes smo naredili to turo. Dobra je in kar naporna. Interesenti naj pohitijo, dokler je še cesta zaprta za promet. Res je carsko ko se pelješ samo gor brez prometa. Na vrhu je še par odsekov zasneženih in je potrebno malo gazit po snegu...
LP |
| |
|
Spisal(a) Boris na dan sreda, 10. julij 2013
|
Ti jaz zaupam eno varianto, da boš lažje ponavljal. :)
https://picasaweb.google.com/117203276181969104622/MangartskoSedloVraskaSkrbinaPortella# Spust s sedla po poti je dokaj zahteven, v enem delu je potrebno kolo prenesti. Da prideš do drugega spusta, ki ti bo nagrada za vse muke, pa moraš kolo znositi na Vraško Škrbino (zelo strm vzpon). S škrbine pa zelo lep spust do Rablja. |
| |
|
Spisal(a) butterfly#007 na dan nedelja, 25. december 2016
|
| Jaz sicer se nikoli nisem bila na tej turi, sta mi pa mami in oči povedala, da je bilo zelo lepo. Priporočam! |
| |
|
