| Ture
>> Ture v Sloveniji >> Porezen in Jeseniška planina |
| Porezen in Jeseniška planina |
|
 |
| |
| :: Datum izvedbe :: |
| sobota, 15. junij 2002 |
| :: Kratek opis :: |
| Vzpon na Porezen iz Podrošta, nato zelo lep spust na Jeseniško planino in naprej v Podbrdo v Baški grapi |
| :: Opis poti :: |
| Podrošt - pri kmetiji Zgaga levo navzgor - na razcepu desno - mimo kmetije Štulc - pri kmetiji Jurež levo navzdol - na stiku s cesto desno do kmetije Urh - levo preko mostu in mimo hiše - na razcepu levo - mimo kmetije Pavlin - desno na stiku s cesto proti Poreznu - pod Cimprovko - pod Humom - sedlo Velbnik - pod Medrcem - koča na Poreznu - od koče desno navzdol (mimo WCja) - na grebenu desno v smeri markacij - po pešpoti mimo Jeseniške planine - pri kmetiji Brdar desno na makadam - po makadamu do Podbrda - po glavni cesti do Petrovega Brda in navzdol do izhodišča |
| :: Opis ture :: |
Porezen sem na dosedanjih turah že dodobra spoznal, vendar sem se na spustih vedno vrnil na severno stran, bodisi v Davčo, bodisi na Petrovo Brdo. Mulatjere, ki jih je na južni strani lepo število, so mi bile še neznane. Zato pač nisem kaj dosti okleval, ko je Milko predlagal spust preko Jeseniške planine v Podbrdo.
Tako smo se odpravili Milko, Urbe in jaz neke lepe sobote. Z Urbetom sva imela v načrtu vzpon od kmetije Zgaga iz doline Zadnje Sore, Milko pa je poskusil z vzponom po smeri spusta, torej od kmetije Brdar nad Baško grapo. Dobili naj bi se na vrhu in se skupaj spustili. Vzpon od Zgage sem že poznal, vendar sem takrat zaradi pomanjkljivih zemljevidom na vzponu malo zašel in cesto na Porezen sem dosegel kar v direktnem vzponu z kolesom na rami skozi gozd. Urbe, ki je ta vzpon tudi že opravi, je bil takrat oborožen s specialko, na kateri so bile poti vrisane pravilno, zato je našel pravo smer vzpona. No, jaz pa sem šel poravnat "račune".
Podrošt je primeren začetek za večino tur v tem področju. Lepa in malo prometna cesta do kmetije Zgaga je primerno ogrevanje za strme klance, ki jih moraš premagati do kmetije Jurež. Od nje te le kratek spust loči do Davče. Zaviješ desno, čez par sto metrov pa levo preko betonskega mostu. Vzpneš se mimo nove hiše z neometano fasado, na razcepu za njo pa greš levo. Tu sem šel lani desno, v skladu z karto, na kateri leva pot sploh ne obstaja in se na koncu malo izgubil. Tokrat je šlo vse po načrtu in po nekaj premaganih strmih klancih nad kmetijo Pavlin sva zapeljala desno po cesti proti današnjemu cilju. Nadaljevanje do Porezna je znano in ga ne bom ponovno opisoval, morda le toliko, da je Urbetu uspelo v enem kosu odpeljati vse najhujše klance od (zaprte) lese do vrha. Sam sem bil od pretekih dni že malo utrujen, zato je bil (spet) potreben en počitek. Pa (spet) drugič.
Pri koči smo se dobili z Milkom, ki je vzpon začel malo prej, kot smo bili domenjeni in naju je čakal že več kot ve uri. Smer njegovega vzpona ni bila kaj dosti vozna, zato je moral kolo več kot dve uri potiskani v hrib (!!). Po kratkem obisku vrha smo se začeli spuščati. Pot se začne od koče mimo WC-ja v smeri markacij. Začetni del poti do stika s zahodnim grebenom je zelo razrit in precej težaven za vožnjo. Na grebenu je treba prelesti zoprn električni pastir in nekaj skal, nato pa se pot izboljša in nadaljevanje je čudovita gozdna singlca, sploh en del enkrat vmes je dva metra široka, gladka in z iglicami pokrita pot, res prava poezija. Pri Brdarju se veselje nekoliko konča, tam je namreč poti konec in se začne spust po makadamski cesti, ki prečka pobočja nad Baško grapo v smeri proti severu. Pot se večinoma spušča, vmes pa je tudi nekaj vzponov. Zadnji spust te pripelje v Podbrdo, kjer so se naše poti ločile. Milkota je tu čakal avto, midva z Urbetom pa sva se zagrizla v klanec proti Petrovem Brdu. Tudi ta se je enkrat le končal in s Petrovega Brda sva zdrvela po dolini Zadnje Sore do izhodišča.
Tura z najkrajšim in po mojem mnenju tudi najbolj priporočljivim vzponom na Porezen, začinjena z lepim spustom po singlci preko Jeseniške planine v Podbrdo. Veselje nekoliko pokvari le nebodigatreba vzpon nazaj na Petrovo Brdo. |
|
|
|
Ob turi ni posebnih zanimivosti ali pa še niso vnešene! |
|
|
| |
|
| |
Pri koči pod vrhom Porezna
|
|
| |
Strm začetek spusta
|
|
| |
Prva lesa in električni pastir
|
|
| |
Po globoko vsekani stezi je vožnja precej težavna
|
|
| |
Lepa singlca pod Jeseniško planino
|
|
| |
V Podbrdu smo se z Milkom razšli
|
|
|
Spisal(a) Aleš Ačkovič na dan četrtek, 20. november 2003
|
| S prijateljem Evgenom sva se ture lotila iz Železnikov skozo Davčo. Zadnji vsopni so res težki, vendar se nekako da. Razgled z vrha je fantastičen. Začetek spusta, mimo WC do Jeseniške planine, je bil letos septembra za vožnjo preveč razrit (verjetno od živine), tako da je treba do stika s zahodnim grebenom peš. Pot potem postane prevozna in dejansko prava poezija. Zelo pripoločjivo! |
| |
|
Spisal(a) Urbe na dan torek, 17. februar 2004
|
| Precej bolj atraktiven spust z Jeseniške planine je v Hudojužno. Na Jeseniški pl. gremo levo (oznaka je na drevesu) in bajkamo po markirani lepi singlci pod vrhoma Robija in Durnik. Pod Durnikom nam najbrž nekaj pešakanja ne uide, nato pa spet veselo proti Hudijužni. Pri domačiji Rovt imamo več možnosti spusta. Jest sem se odločil za spust mimo domačije Rore, čeprav, če me filing ne vara, bi bil boljši spust v Matevževo grapo. No, next time! |
| |
|
