| Ture
>> Ture v Sloveniji >> Begunjščica - Izvir Rože |
| Begunjščica - Izvir Rože |
|
 |
| |
| :: Datum izvedbe :: |
| četrtek, 5. avgust 1999 |
| :: Kratek opis :: |
| Po eni najbolj strmih gozdnih cest visoko pod Begunjščico |
| :: Opis poti :: |
| Begunje - Draga - planina Planinica - izvir Rože - planina Planinica - Tomčeva koča - po kolovozu pod Rovtom proti sedlu Kališča - na sedlo na koncu gozdne ceste - po kolovozu proti Sankaškemu domu - pri vikendih desno na pot proti Rodinam - Rodine - Begunje |
| :: Opis ture :: |
Le 20 km vožnje, vendar tako intenzivnih, kot le na redko kateri turi. Že prvi klanci nad Drago ti pulz krepko dvignejo, klanec od Planinice do izvira Rože pa je najbolj naporen klanec, kar sem jih vozil. Na 1,5 km je povprečje nad 20%. Paternu sicer opisuje solidno podlago, vendar so voda in gozdarji naredili svoje in klanec je postal tudi tehnično precej težaven. Cesta je recimo precej slabša kot lansko jesen, ko sem se že spoprijel z njim. Spust od Tomčeve koče do Kališč je res "odtrgan", zelo strm kolovoz z velikimi kamni in mestoma precej drsečo podlago. Na nekaj mestih je sredi kolovoza ozko in kakih 30cm globoko vodno korito in balansirati na strmem robu kolovoza je precejšen problem. Zvozil sem vse, le nad koritom sem si nekajkrat pomagal tako, da sem nogo uprl v bok "grabna". Tudi zaključek malo nad Kališči, ko je pot le kup velikega kamenja je prav hecen. Spustiš prednjo zavoro, malo zaviraš z zadnjo in kar bo, bo. No, šlo je. Seveda pa to še ni vse. Začetni spust po kolovozu s konca ceste proti Sankaškemu domu je v primerjavi s prejšnjimi grozotami prav nedolžen in če se spustiš do doma in mimo Sv. Petra v Begunje, je to vse. Če pa pri vikendih pod lovsko kočo zaviješ desno na peš pot proti Rodinam, pa te čaka še en radikalen spust, čeprav vseeno lažji. Voda je pot tako zmehčala, da ni zadnje kolo čisto nič prijemalo in že lahen stisk zavore ga je blokiral. Tako sem hočeš nočeš delal tisto, kar naj gorski kolesarji ne bi počeli, torej z blokiranim zadnjim kolesom vlekel črto. Še orientacijski napotek. Ko se pravkar opisani spust proti Rodinam malo položi, je treba na prvem razcepu levo navzdol, čeprav je pot desno vabljivejša. No, ugotovil sem, da ni prava.
Dolžan sem še opis napada ključnega klanca. To je bilo najino tretje srečanje. Prvič sem se ga lotil kot zelenec iz neznanja in vsaj tretjino porival. Drugič sem že vedel, kaj me čaka, vendar mi je na ključnem delu po prehodu čez veliko grapo vrglo nogo iz košarice na pedalu in spet ni šlo v enem kosu. Danes, tretjič sem se ga lotil na vrhuncu sezone in s SPD pedali. Spet ni šlo. Tokrat je bila kriva "višja" sila v obliki dveh gozdarskih traktorjev, ki sta podpirala žičnico za prevoz drevja. Pokrivala sta cesto tako tesno, da sem moral kolo nositi po pobočju pod cesto. Rahlo besen sem trem gozdarjem povedal nekaj krepkih v stilu kakšno razdejanje puščajo za seboj, vendar sem se po grožnji z batinami spomnil izreka, ki ga je nekoč na majici nosil Grunf iz Alana Forda: Bolje se častno povuči nego nečastno izgubiti! in sem se odpeljal dalje. Gozdarjem v bran lahko povem to, da je bila zaradi neznosne vročine možnost, da bom zdržal do konca, precej majhna. Vendar je vseeno res, da za njimi povsod ostajajo na novo zriti kolovozi in uničene ceste.
Še to, avto sem pustil sredi Begunj na velike parkirišču. |
|
|
|
Ob turi ni posebnih zanimivosti ali pa še niso vnešene! |
|
|
| |
|
|
Spisal(a) Oldtimer na dan sobota, 4. oktober 2003
|
| Spust od Tomčeve koče(Poljška planina) do sedla Kališča je sedaj veliko boljši. Sicer strmina ni nič manjša, samo kolovoz je pa kar dober. Ko se pelješ od koče, še po ravnem, je res vse blatno, močvirnato in razrito, a ko prideš do spusta se kolovoz izboljša in prevoznost do sedla Kališča ni problematična. |
| |
|
Spisal(a) Nejc na dan petek, 28. maj 2004
|
| To turo sem prvič prevozil (prehodil) pred 5 leti in takrat si nisem predstavljal, da jo je možno obdelat v enem kosu. Vajo sem uspešno ponovil včeraj. Pot od Planince do Izvira Rože je bila za take tipe klancov v zelo dobrem stanju, se pa strinjam, da je spomladanski čas primernejši od poletnega. Mislim, da zadnji klanec ni 20% ampak 19% (za več optimizma novo-pristopnikom). Tudi pot proti sedlu Kališča (razen nekaj blatnih vložkov) je dokaj OK. Zanimiva tura za preizkušanje lastnih sposobnosti, mislim pa da spust mimo planine Prevala za ljubitelje makadamskih poti ni najlepši ker te v dolini čaka asfalt od Tržiča do Begunj. |
| |
|
Spisal(a) Darko_m na dan ponedeljek, 5. julij 2004
|
| Zelo lepa alternativa pa je spust iz Prevala na Ljubelj skozi Bornove tunelčke. Mestoma je zadeva malo izpostavljena, pa tudi sicer je potrebno nekaj spretnosti, a to le doda k zanimivosti. Tudi čelna svetilka (poleg čelade) ne bo odveč. |
| |
|
Spisal(a) maMile na dan sobota, 2. december 2006
|
Danes se mi je zdelo, da je še pravi čas za kakšno srednje visoko turo (preden sneg ne postavi ciljev nižje). Roža se je izkazala za pravo izbiro.
Vzpon do izvira Rože, pa me je klub prebranim opozorilom glede dolžine in naklona, prijetno presenetil. Cesta je bila v precej dobrem stanju. Povsod je bila suha in praktično je bil tehnično precej nezahteven. Seveda je toliko težji glede vzdržjivosti. Tehnično težji pa se mi je zdel tisti del, ko se vračamo iz koče na Prevali nazaj proti Planinici. Tudi precej strm z veliko grušča.
Ravni odsek malce naprej od Tomčeve koče pod Tolstim vrhom je bil resnično zelo blaten in razrit. Na nekaterih mestih je bilo najbolje kar peš narediti ovinek skozi gozd. K sreči, ko se pot začne spuščati postane tudi suha in ena sama uživancija. Tik nad Kališčem, kjer je tudi sicer tehnično najzahtevnejši del na turi, mi je nemalo preglavic povzročilo listje, ki se nabere v ozkih kanalih, kjer je speljana potka in je včasih treba voziti "na pamet". No vseeno ni tako hudo.
Do Sankaške koče prispemo kar prehitro. Tu sem ugotovil, da sem zgrešil odcep pri Lovski koči, ki gre proti Rodinam. Ko sem že mislim, da bom moral nositi kolo nazaj navzgor, vidim pri Sankaški koči smerokaz za Rodine. Izkazalo se je, da se že po nekaj 10m priključi "originalni" stezici.
Ta del me je še najbolj navdušil. Dovolj lahek za malce hitrejši tempo in praktično brez ovinkov.
Še glede omenjenega prvega razcepa, kjer naj bi bila prava pot levo navzdol proti Rodinam. Ker je desni res precej vabljivejši, sem rajši izbral njega.
Kmalu prispem do naslednjega križišča, kjer gre ena pot desno navzgor in dva odcepa na levo navzdol. Izbral sem srednjega in prišel ven nekje na koncu Rodin. Sicer se mi zdi, da je tam verjetno več poti, ki pripeljejo v Rodine. Ene prej druge pozneje, vse pa prehitro, tako da je skoraj vseeno katero izberemo.
Čudovita tura! |
| |
 |
|
