| |
| :: Datum izvedbe :: |
| petek, 15. oktober 1999 |
| :: Kratek opis :: |
| Z Velike planine v strmem spustu po Dolskem grabnu direktno v Kamniško Bistrico |
| :: Opis poti :: |
| Kamnik - Godič - Vodice (nad Kamnikom) - Gozd - Gornja vas - kmetija Brinovec - priključek na cesto proti Črnivcu - Podlom - Kranjski Rak (Volovjek) - pod Rakovim robom - odcep levo malo nad ograjenim parkiriščem - planina Dovja Raven - Gojška planina - Doma na Mali planini - Domžalski dom - Velika planina - odcep proti planini Na Jamah pred Zelenim Robom - Na Jamah - planina Konjščica - levo na stiku s cesto proti planini Dol - planina Dol - po pešpoti po Dolskem grabnu v Kamniško Bistrico - na stiku poti s cesto levo proti spodnji postaji gondole na Veliko planino - Stahovica - Kamnik |
| :: Opis ture :: |
Že nekaj časa sem premišljeval, kako priti z Velike planine v Kamniško Bistrico, in to s kolesom in ne peš ali z gondolo. Najbolj primerna se mi je zdela peš pot s planine Dol po Dolskem grabnu, ki sem jo poznal s planinske ture lansko leto. Ko sva nekaj tednov nazaj s Tanjo zopet sestopala po tej poti, sem si jo ogledal s "kolesarskim pogledom". Kazalo je, da bi šlo še bolje, kot sem domneval. Seveda se da s pravo mero potrpežljivosti in volje s kolesom po vsaki poti, ga pač neseš. Vendar to nima pravega smisla. Moje merilo za kolesarsko prevozljivost je, da se da večino poti peljati, krajši peš spusti in občasna sestopanja pa me ne motijo preveč. Tudi na daljše peš spuste sem pripravljen, če vem, da me kasneje čaka lep spust. No, spust, ki ga bom opisal, je nekako na meji te definicije prevozljivosti. Zagotovo ni "fluiden", kot bi dejal Snail, torej ni tekoč in v srednjem delu zahteva precej sestopanja, vendar preostali spust in doživeta pustolovščina zagotovo odtehtata nekaj peš hoje. Je pa spust naporen in mestoma tudi nevaren, ker so pobočja ponekod precej strma in tudi prepadna. Loti se ga le, če že imaš nekaj izkušenj s podobnimi spusti, sicer ob peš hoji veselje hitro mine (dober trening je tura 5.8.99 - Begunjščica).
Na Veliko planino sem se odpravil po isti poti, kot zadnjič, le da sem malo za ograjenim parkiriščem zavil levo na cesto, ki pelje na Gojško planino. To je varianta, ki je v Strmih kolesnicah in je precej lepša in priporočljivejša, kot po cesti v Tiho dolino. Ker je bilo vreme oblačno in megleno, sem se vzponu na Gradišče (najvišji vrh Velike planine) odpovedal in se odpeljal po kolovozu proti planini Konjščica. Tu se odcepi peš pot, ki pelje na planino Dol, vendar ni prevozna. Zato je treba po kolovozu desno nekaj metrov navzgor in nato dol do stika s cesto. Do planine Dol te čaka lep in hiter spust po dokaj dobri cesti. Peš pot čez Dolski graben se s ceste odcepi na koncu planine pri koči, ki je desno med drevjem. Prvih nekaj metrov je treba peš. Nato se začne daljša prečka v levo, ki je lepo prevozna, seveda ob precejšnji pazljivosti. Sledi pravi singletrack po strmem pobočju, kjer lahko treniraš zelo ozke zavoje. Sledi srednji del, ki je precej kamnit, tako, da se da peljati le mestoma. Kasneje se pot izboljša in vožnje je vse več, čeprav je precej divja. Večkrat sem se pred manjšimi skoki ustavil in si ogledal situacijo, nato pa se odločil za vožnjo ali pa za hojo. Je pa občutek, ko ti uspe speljati težko mesto res enkraten. Tudi zavijanje v ozkih zavojih sem dodobra natreniral. Kot vseh dobrih spustov tudi tega prehitro mine. Ko prideš na gozdno cesto, greš levo in malo navzgor, nato pa te čaka lep spust do parkirišča pri spodnji postaji gondole. Od tu pa te čaka še spust po glavni cesti do Kamnika.
Še opozorilo: spusta se loti le ob suhem vremenu!
In še to: peš poti so po definiciji namenjene pešcem, kolesarji smo tu gostje in se tako tudi obnašajmo. |
|
|
|
Ob turi ni posebnih zanimivosti ali pa še niso vnešene! |
 |
|
