| Ture
>> Ture v Sloveniji >> Vremščica |
| Vremščica |
|
 |
| |
| :: Datum izvedbe :: |
| nedelja, 13. februar 2000 |
| :: Kratek opis :: |
| Na razgledno kraško planoto nad Razdrtim, pristop z zahodne strani |
| :: Opis poti :: |
| Divača - Dolnje Ležeče - mimo Škocjana(12) - Matavun(1) - po kolovozu do stika z cesto za Škoflje(1) - preko polja mimo športnega letališča do železnice(1) - preko in navzgor do odcepa ceste na Vremščico(1) - po cesti in nato po kolovozu po grebenu na vrh Vremščice - po grebenu na drugo stran(JV) po pešpoti do razcepa - desno s poti na kolovoz in po njem dol do asfaltne ceste Divača-Pivka - desno po njej do podvoza pod železnico - po poti 1 in nato po cesti skozi Dolnje Ležeče do izhodišča |
| :: Opis ture :: |
Teden dni kasneje po Slavniku sva bila zopet na Primorskem, tokrat je bil cilj bližja in skoraj enako visoka Vremščica. Tudi njo sva poznala do lani, le da takrat nisva uspela priti do vrha, zato sva sklenila poravnati dolg. To pot se nama je pridružil prijatelj Suri. Načrt za turo je bil drugačen, podoben kot v Strmih kolesnicah, le da se je Marko za moj okus le malo preveč vozil po asfaltu, zato smo sklenili peljati po svoje.
Po kratkem spustu do Spodnjega Ležečega ujameš peš pot, ki pelje do Škocjanskih jam. Pred koncem te preseneti razgledna ploščad na izpostavljenem mestu visoko nad udori jam in reko Reko, ki teče skozi jame. V Matavunu smo poiskali pot 1, ki pripelje nazaj na cesto. Obvoz do Matavuna je sicer daljši kot naravnost po cesti, vendar je vredno obiskati razgledišče. Nato preko prostranih kraških polj slediš poti 1 mimo letališča, ki se pri stiku z železnico nekoliko izgubi, a jo ujameš takoj preko nje. Kamnit, vendar položen vzpon te pripelje do odcepa proti Vremščici. Tudi nadaljevanje poteka po dobri in precej položni cesti, ki pa pelje le do kmetije precej pod vrhom. Na sam vrh pa pelje kolovoz, ki se začne kilometer pred kmetijo, na razcepu dveh cest. Zaviješ kar desno v hrib in kmalu prideš do stika s peš potjo po grebenu, po kateri bo potekalo nadaljevanje vzpona. Pot kljub lepemu vremenu v zadnjem času presenetljivo ni bila suha, ampak precej blatna. Sicer se večinoma da peljati poleg po travi, vendar te do vrha čakata dva precej resna klanca, kjer obvoz poleg kolovoza ni mogoč, po blatu pa tudi ne gre, zato smo morali manjši del vzpona kolo porivati. Na vrhu nas je presenetila večja skupina kolesarjev, ki je gor prikolesarila malo pred nami. Prav zanimivo, toliko kolesarjev nisem srečal na vseh svojih turah skupaj. No, kot ponavadi v lepem vremenu je bil razgled fantastičen, posebej me je navdušil pogled na s snegom pokriti in presenetljivo bližnji Snežnik. Spust poteka po peš poti po nadaljevanju grebena. Na začetku nas je neka dama, po glasu sodeč ljubljančanka obdolžila, da menda kolesarji povzročamo strašno erozijo na tleh. No, ker na vsakega kolesarja na Vremščici pride na vrh kakih 100 sprehajalcev, bi moral biti zelo težek in neroden kolesar, da bi jih po storjeni škodi prekosil. Ker pa se tu spuščamo po, vsaj ob vikendih, precej obljudeni poti, dajmo pešcem prednost in jih ne ogrožajmo. Tudi prijazen pozdrav ne škoduje. Po začetnem kamnitem delu se pot kmalu izboljša in razširi in spust postane zelo lep. Ko gre niže peš pot naravnost in se zopet zoža, slediš kolovozu desno in se v lepem spustu pripelješ do asfaltne ceste, ki pelje v Pivko. Po kratkem vzponu te čaka dolg spust do podvoza pod železniško progo. Tu se lahko, tako kot mi, vrneš po smeri vzpona po poti 1, lahko pa slediš asfaltni cesti, ki te skozi Dolnje Ležeče pripelje nazaj v izhodišče. |
|
|
:: Škocjanske jame
Poleg kraja Škocjan se nahajajo jame, ki spadajo v Unescovo svetovno naravno dediščino
več o tem...
|
|
|
| |
|
| |
V daljavi je naš cilj...
|
|
| |
Gola pobočja Vremščice so obetala lep razgled
|
|
| |
Na poti k vrhu...
|
|
| |
Še zadnji vzpon, zaradi razmočenega terena vožnja ni bila mogoča
|
|
| |
Zaključni vzpon
|
|
| |
Pogled z vrha proti Nanosu in Trnovskem gozdu
|
|
| |
Čudovit spust po vzhodnem grebenu
|
|
|
Spisal(a) Stojan Torkar na dan nedelja, 25. april 2004
|
Da se v bodoče ob nedeljah izogneš komentarjem ljubljančank,priporočam spust po pristopnem kolovozu, najprej proti zahodu, na prvem razcepu levo, na naslednjem zopet levo po markirani poti za Vreme. Po lepi "singelci" se spustiš do asfalta, ki ga tako prišparaš cca štiri km. Po tej poti je manj peš prometa, tod hodijo največ Italijani, ti pa so zelo pozni in tudi prijaznejši do kolesarjev, pa še takšne škode ni če....
lp stojc |
| |
|
Spisal(a) DEPRESIJA na dan sobota, 26. februar 2005
|
Ob vikendih je res Vremščica malo bolj obiskana, še posebno greben ... Zgolj kot alternative naj omenim še naslednje variante spustov, ki so malo manj planinsko obiskane ...
1.)Spust po mark.pl.poti za Senožeče, malenkost bolj obljuden je le odsek do Virbašnjega dola, kjer se vzpenjajo tisti ta bolj 'leni' planinci ki pustijo avto pri ovčji farmi. Že precej pred farmo lahko zavijemo na desno široko pešpot, tako pridemo do Virb.dola precej vzhodneje od farme ... kratek vzpon pod Slatno ... in zopet spust do Senožeč ... skozi sledimo markacijam ..
2.)Spust po mark.stezi proti G.Ležeče (redko obiskana)
3.) Spust po lovski stezi ki se začne na sedlu med Čemparjevim V. in M.Vremščico ... na začetku malo prosto po Prešernu ... potem ujamemo stezo ki nas popelje do doline (Parkirišče pod Pezlevcem). Zg. del je bolj 'trnjast' zato je možnost 'flikanja' prisotna ... |
| |
|
Spisal(a) Js Donnie F (Blaž) na dan nedelja, 4. november 2007
|
S sošolcem sva turo odpeljala 2.nov. Za začetek res priporočam vožnjo mimo Škocjanskih jam ter po kanjonu reke Reke. Takoj za vasjo Doljne ležeče zavijete desno, na naslednjem križišču spet desno, v vasi pa na desno na markirano pot za Škocjanske jame. Ko se pripeljete v kraj Matavun pa samo sledite markacijam za Vremščico skozi dolino reke Reke. Ko se singla ob Reki konča sledi slabih 100vm guranja, a ko markirana pot spet zavije k reki Reki sva midva izbrala kolovoz proti Vremščici ter se nekako pripeljala do Gorič pri Famljah.
Za smer spusta sva izbrala markirano pot v Gornje Ležeče, ki je v vrhnjem delu prekrasna singla, mestoma malce zahtevnejša (s4-s6), v spodnjem delu pa se razširi v nekakšno vlako. Ko sva se pripeljala do glavne ceste Divača - Pivka sva sva odpeljala kakšne 4 km v smeri Divače, nato pa zavila proti na markirano pot v Škocjanske jame, ki je do železniške proge travnat kolovoz, a se v spodnjem delu spremeni v čisto poezijo. Pot se konča v Famljah. |
| |
|
Spisal(a) Matej na dan ponedeljek, 25. februar 2008
|
| Varijanta vzpona ob Reki je RES lepa, je pa verjetno bolje it gor med tednom, ker je bilo v nedeljo gor veliko pešcev. Zadnji klanec je pa res kar strm in se ga bo potrebno lotit še enkrat jeseni, ko bo več kondicije, da ga bom zvozil brez pavze :-). |
| |
 |
|
