| Ture
>> Ture v Sloveniji >> Nanos |
| Nanos |
|
 |
| |
| :: Datum izvedbe :: |
| nedelja, 5. marec 2000 |
| :: Kratek opis :: |
| Spet na Nanos po poti iz Sanabora, vendar z novim, izjemnim spustom v Vipavo |
| :: Opis poti :: |
| Vrhpolje - Sanabor - odcep desno malo nad tablo z zemljevidom na ovinku pri veliki bukvi - dolina Lipe - mimo Majerja - pod Slemenom - Šembijska bajta - pri odcepu desno po cesti na vrh Nanosa - nazaj do odcepa - levo mimo Podraške bajte - na vrhu klanca naravnost - tudi na ostalih razcepih naravnost - pri kmetiji Abram greš pri večji tabli levo navzdol po peš poti v smeri markacije za Vipavo - po ovinkastem kolovozu do stika s cesto - preko ceste naravnost po kolovozu v smeri Vipave - na razcepu poti desno (levo gre Gradiška tura) - pri stiku s cesto skozi dolino Lipe naravnost preko po poti v smeri Vipave - na razcepu greš v smeri Plazu oz. Gradišča - pri vrhu Plaz po poti desno okoli - na stiku z asfaltno cesto v Gradišču greš navzdol v Vipavo - Vrhpolje |
| :: Opis ture :: |
Po daljšem času sva se s Tanjo zopet odpravila na resnejšo kolesarsko turo. Zadnje čase sva bila več v hribih, vendar so zaradi toplega vremena razmere v gorah večinoma slabe, zato je kolo dobra alternativa. Zakaj spet Nanos? Zato, ker nama je zelo všeč, hkrati pa se mi je po glavi motala zanimiva ideja o spusu po peš poti direktno v Vipavo. Po zemljevidu sodeč je bilo mogoče. In ker ideje navadno ne dajo miru, dokler jih ne preizkusiš, sva jo seveda preizkusila. In bila navdušena. Spust je zelo lep in zanimiv.
Turo sva začela na običajnem kraju pri plezališču Bela nad Vrhpoljem. Ker nama je pot znana, je hitro minila. Snega proti pričakovanju skoraj ni bilo, vse do zadnjega dela poti, ki poteka po gozdu. Tu je bil v osojnih delih na cesti vodni led, zato vožnja ni bila mogoča. Skupaj sva kolo porivala približno 200 metrov, tako da ni bilo sile. Dan je bil čudovit in razgled z vrha je segal daleč naokoli. Ker bi bil spust po ledeni cesti precej nevaren, sva se spustila raje po kraškem robu. Tudi tu je bilo na poti nekih kratkih ledenih presenečenj, eno je doletelo tudi mene, vendar brez posledic. Toplo sonce in mehko travo sva izkoristila tudi za krajši počitek. Nekaj ledu je tudi na poti do Abrama, pazljiv bodi predvsem na spustih, ker se zgodi, pa pridrviš okoli ovinka v senco, na cesti pa se pokaže led. No, ni šlo drugače, tudi tu sem ugotavljal, da na ledu primejo le spike gume (gume z bodicami). Pri Abramu pa se je znani del poti končal. Mimogrede, tu si lahko tudi ogledaš medveda v (na srečo) precej veliki ogradi. Tu sva pri odcepu dovoza do kmetije Abram zavila na kolovoz levo navzdol, v smeri oznak in markacij za Vipavo. Po serpentinah se spustiš do ceste, jo prečkaš in nadaljuješ v smeri markacij. Kmalu prideš do razcepa poti, leva pelje proti Gradiški turi, naša pa gre desno. Pot se rahlo vzpenja, vendar je pot široka in gladka. Ves čas slediš markacijam. Na grebenu se pot prevesi navzdol in lep spust te privede do nove ceste. To je cesta, ki pripelje v dolino Lipe in jo poznaš že z vzpona. Če te (težji) spust v Vipavo ne privlači, se tu lahko spustiš po smeri vzpona nazaj do izhodišča. Sicer pa naša pot cesto prečka in nadaljuje spust v smeri Vipave. Tu postane strmejša, zahtevnejša in bolj kamnita, vmes je tudi nekaj kamnitih pragov. Toplo priporočam prednje amortizerje. Sicer pa je spust pravi užitek. Ko pot pripelje do lesene mize in klopc pod vrhom Plaz, priporočam kratek predah, ki ga izkoristi za kratek skok na vrh Plazu. Odpre se ti izreden razgled na Vipavo in Vipavsko dolino. V nadaljevanju spusta naj te ne zavede lepa markirana pot, ki pri mizi pelje navzdol po vzhodni strani Plazu. Prava pot pelje okoli hriba po zahodni in južni strani in se niže doli sreča s peš potjo. Torej, pri leseni mizi greš proti zahodu in uloviš kolovoz, ki se spušča okoli hriba. Naju je lep začetek peš poti seveda zavedel, rezultat pa je bil nov padec (ta dan že tretji), in ker gre v tretje rado, se je končal z nekaj buškami in ukrivljenim nosilcem zadnjega menjalnika, kar je pomenilo pretežno neuporaben menjalnik. Po kratkem premoru z nekaj preklinjanja sem nadaljeval bolj previdno in šel do stika z zgoraj omenjenim zahodnim kolovozom večinoma kar peš. Spust se konča v Gradišču, v bližini katerega je tudi znano plezališče. Od tu se po asfaltu spustiš do Vipave, do izhodišča pa te čaka še nekaj več kot 100 višinskih metrov vzpona. Kljub pohabljenem menjalniku sem se nekako prebil do avta, tu pa sva se kar pošteno utrujena odpravila proti domu. |
|
|
|
Ob turi ni posebnih zanimivosti ali pa še niso vnešene! |
|
|
| |
|
| |
Gola pobočja Nanosa
|
|
| |
Strmi klanci na poti k vrhu
|
|
| |
Na spustu sva imela čudovit razgled
|
|
| |
Detajl s spusta v Vipavo
|
|
| |
Pogled s Plazu proti Vipavski dolini
|
|
|
Spisal(a) Nejc na dan ponedeljek, 29. november 2004
|
Turo sva z kolegom Acijem izvedla zadnjo novembrsko soboto, ob presenetljivo zmerni temperaturi, saj sva gorenjsko zapustila v globoki zmrzali in ob spremljavi začudenih pogledov mimoidočih na vsebino najinega strešnega prtljažnika.
Izvedla sva jo praktično v celoti po tem opisu, le na spustu od Pleše pa do Šembijske bajte sva vseskozi vozila po grebenski singlci (markirani PP). Na vzponu naju je spremljala koprenasta oblačnost, ki pa je kasneje izginila, tako, da sva bila vseeno deležna prelepih razgledov, ki jih ponuja ta tura. Spust je res svojevrstno doživetje, prava mešanica, prelepe singlce, panoramskih užitkov in v drugem delu spusta tudi fizičnega pretresa predvsem zgornjih okončin in verjetno še česa, če niste lastnik polno vzmetenega kolesa!
Fenomenalna tura za pozno jesenske dni, ki ob številnih variantah vzponov in spustov, ostaja stalen izziv za vračanje in uživanje v odkrivanju novega! |
| |
|
Spisal(a) Milan na dan sreda, 26. januar 2005
|
13. Januarja 2005, se nas je 5 Ljubljančanov (Primož, Mitja, Črt, Andrej, Milan) odločilo da izvedemo tole ruto. Spremenili smo jo v toliko, da smo štartali iz centra Vipave, tako da smo bili takoj po spustu že pri avtomobilih.
Startali smo ob 10:00, ob lepem sončnem a hladnem vremenu (+2C). Vse je šlo po opisu rute, le ob vstopu v gozd, tik pod vrhom Pleše smo naleteli na sneg in led, tako da smo večinoma pešačili zadnjih nekaj 100 metrov. Na vrhu je bila temperatura (-2C) in ker smo tam srečali znance, ki so peš prišli iz Razdrtega, smo se za urico ustavili v koči, ter pogreli ob toplem čaju in jabolčnem zavitku. Spust (z vzponom proti kmetiji Abram) smo ravno tako izvedli po opisu, s tem da je sam zaključek spusta od Plazu navzdol za nas 40+ letnike že kar zahteven.
V Vipavo smo zatem pridirjali z zadnjimi sončnimi žarki ob 16:40, moj števec pa je pokazal 43km ter 1545m višinske razlike. |
| |
|
Spisal(a) gp na dan ponedeljek, 30. maj 2005
|
28.maja ob napovedanih 30 stopinjah :) poletne vrocine sva turo (skoraj) opravila z Ireno. Zgrešila sva odcep za Lipe (nepozorno branje ture) in se kasneje znašla pred razkrižjem levo Abram, desno Ravnik ter se pravi poti priključila mimo Ravnika pri Pižentih. Nama je pa ta del poti btw. bil lepši kot kasnejše vračanje po gozdni cesti za Lipe, ker gre mimo lepih pašnikov, srečaš pa tudi kar nekaj sprehajalcev in piknikašev (vendar drugega dela te poti ne poznava).
Sam vzpon na Nanos je meni zelo všeč, premalo napumpana prednja zračnica pa je žal dokončno klonila pri spustu po pešpoti od Abrama (meni po svoje najlepši del poti v pravem mtb duhu). Kolo sem porival do stičišča z cesto za Lipe, se od tam na Ireninem kolesu spustil do cerkvice v Vrhpolju, kjer se v senci fino parkira in se vrnil po kolo.
Hvala za super turo, oba sva izredno uživala! |
| |
|
Spisal(a) Borut na dan ponedeljek, 14. maj 2007
|
Po opisani poti se dejansko ne spustiš, ampak sestopiš. Odsvetujem če nimate polnovzmetenega kolesa. Vse prevečkrat sem moral namreč hoditi ob kolesu kot uživati v zasluženem spustu.
Sicer pa je Nanos presenetil z zelo lepo pokrajino.
(Opomba mtbture.com: avtor komentarja malo pretirava; ko je tura nastala, se nas je večina vozila na hardtailih, le spredaj pa je bilo kakih 8cm hoda, pa smo prevozili brez težav. Malo tresoč je le zadnji del pod Plazom.) |
| |
|
Spisal(a) zelenec1 na dan ponedeljek, 11. junij 2007
|
| Tura, ki smo jo opravili tale vikend, se od predhodnikov razlikuje predvsem po spustu, ki je bolj MTB usmerjen in skoraj nič ne vodi po cestah. Torej kakšnega pol km od doma v gozdu zaviješ iz ceste levo dol v gozd na markirano pot, ki teče vzporedno pod cesto. Ko prideš iz gozda nazaj na cesto greš desno cca 100 metrov nazaj do planinske table, kjer zaviješ levo strmo gor na markirano kamnito pot, ki se kmalu začne spuščati proti Abramu. Ta del je zelo lep in ne preveč tehnično zahteven. N izbrali drugo pot tudi v zadnjem spustu, saj smo se držali lesenih smerokazov in se usmerili direktno v Vipavo, kar se meni zdi bolje, saj se po nori singlci pripelješ praktično med hiše v kraju. Malo pred koncem je razcep, kjer te table usmerijo na krajšo ali daljšo varianto spusta v Vipavo, mi smo izbrali krajšo varianto. Celoten spust je v celoti zelo kamnit, vendar lepo vozen in zato ga toplo priporočam (ocena S4, mesta S5). |
| |
|
Spisal(a) primož na dan ponedeljek, 25. april 2011
|
| Glede na res veliko možnosti v tem koncu Nanosa sem turo skombiniral iz večih variant. Tudi hiter vzpon čez asfaltirane serpentine iz Podnanosa je strašansko interesanten, saj je cesta res odlično splejana in so razgledi krasni skoraj celo pot. Zaradi spusta v Vipavo, kjer se naužiješ vseh ostalih lepot te ture pa komentar paše semle. Spust je hud, lepo vozen a zelo kamnit ...priznam, da sem, kot povprečen spustaš, moral ene dvakrat odpeti in malce pobrcati ... no, kakšen orto ljubitelj kamnolomov pač nisem. Skupna ocena pa sigurno odlično. |
| |
 |
|
