Ture
>> Ture
drugih avtorjev >> Šebrelje in Jagršče |
Šebrelje in Jagršče |
|
|
|
:: Kratek opis :: |
Prečenje po samotnih stezicah v osrčju idrijsko cerkljanskega hribovja in zanimiv povratek na izhodišče |
:: Opis ture :: |
Iz Spodnje Idrije pelješ po dolini Kanomlje do Oblakovega vrha (721m), kjer zaviješ desno za Šebrelje. Vzpenjamo do odcepa (cca. 900m) kjer sledimo tabli za Pisance, do kjer je še nekaj sto metrov strmega vzpona. Tukaj (959m) zavijemo levo in sledimo kolovozu dokler, ki se najprej nekoliko vzpne, nato pa se začne spuščati proti domačiji "V grapi". V rahlem desnem ovinku (939m) se v levo odcepi komaj opazen travnat kolovoz. Ta se kmalu prelevi v stezico, ki pelje prav po sredini le nekaj metrov širokega grebena proti Utram. Od tu so čudoviti razgledi na škofjeloško in cerkljansko hribovje ter na južno bohinjsko verigo in Krnsko ter Kaninsko pogorje. Na levi strani pa se šopirijo pobočja Govcev. Ko se greben prevesi navzdol, stezica kar nekam izgine, zato jo mahnemo kar čez travnik (držimo se roba) in kmalu naletimo na kolovoz, ki nas pripelje do kmetije Rob (857m). Za hišo pod hlevom se začne lepa stezica, da pridemo do nje moramo v nekaj metrih dvakrat čez električnega pastirja. Stezica, ki jo baje vzdržujejo lovci, se blago spušča proti naslednji domačiji Na robu (735m), ki stoji na travnatem pomolu, ki je bil nekoč najverjetneje zelo razgleden, zdaj pa je vse skupaj že zelo zaraščeno. Na koncu tega pomola je tudi betonski križ. Nadaljevanje spusta je nekoliko strmejše. Grapo prečimo čez leseno brv, ki pa ni videti prav trdna. V nadaljevanju se spuščamo proti Ložku (620m), kjer se steza nekoliko razširi in pridemo do pašnikov. Konec pašnikov pridemo do razpotja treh poti - mi gremo po srednji proti naslednji domačiji Na Pustoti (548m). V nadaljevanju je potrebno kakih 40 višinskih metrov porivati kolo. Kmalu se steza razširi v kolovoz in že smo v Dragah (633m). Tu zavijemo navzgor na prvi travnat kolovoz, ki nas pripelje v Kurji vrh (660m) - zaselek nad Šebreljami, ki se ponaša s prekrasnim razgledom. Zavijemo desno na asfaltno cesto in se spustimo do ostrega ovinka (653m), kjer zavijemo desno proti Pšenkarju. Malo naprej se cesta razcepi. Mi gremo po spodnji, zgornja pelje v Šebreljski vrh. Lep makadam nas pripelje do domačije Pšenkar (662m). Nadaljujemo po kolovozu, ki se najprej nekoliko vzdiguje, nato pa se rahlo spušča. Pri seniku pod Kolovrati, kjer se kolovoz razcepi, zavijemo navzgor in sledimo lesenim tablam za Krnice. Vzponu sledi spust v dno Jerebove grape, ki je dobila ime po mogočni domačiji, ki dominira visoko nad nami. Kolovoz nas pripelje do Mažgona 652m, kjer takoj za hišo zavijemo desno navzgor na bljižnico proti naslednji kmetiji. Stezica se konča na makadamski cesti. Sledi še nekaj metrov vzpona do Močnika (702m). Nadaljujemo po lepem makadamu, skoraj po ravnem proti Krnicam. Čez čas se prične cesta vzpenjati in kmalu pridemo do razpotja - zavijemo levo in nadaljujemo vzpon do Stržnice (815m). Kjer cesta zavije desno proti Kališu, gremo mi naravnost navzdol. Sprva razrit travnat kolovoz se kmalu razširi v lepo makadamsko cestico, ki nas gor in dol pelje proti Jagrščam. Na razpotju v gozdu (751m) zavijemo desno navzgor, nato pa pri manjšem peskokopu še enkrat desno. Kmalu skozi grmovje zagledamo domačijo Burja (748m). Nadaljujemo po kolovozu proti Jagrščam. Malo pod kmetijo se je vredno ustaviti za kakšno minuto, razgled je namreč res izjemen. Spustimo se do Jagršč (663m), kjer za cerkvijo (pri gostilni) zavijemo navzdol, nato pa takoj na desno.
Informacije za nadaljevanje spusta v dolino potoka Sevnice je prispevala tablašica Maja.
Po nekaj deset metrih se priključimo cesti, nato pa na prvem odcepu spet zavijemo desno (mimo kozolca). Cesta pelje do zadnje hiše v Jagrščah, od kjer pa se nadaljuje kolovoz. Kar nekaj časa se vozimo malo navzgor, malo več navzdol, dokler ne pridemo do jase na koncu kolovoza (590m). Tu poiščemo stezo, ki se začne tik pod razpadajočimi svislimi. Stezica, ki je mestoma kar strma nas kmalu pripelje na Jelje (406m). Nadaljujemo pod hišo po levi stezi in kmalu se priključimo stezi, ki pripelje iz Kopačnice. Zavijemo desno. Sledi tekoč spust do naslednje domačije tik ob potoku Sevnica. Tukaj se začne makadamska cesta, ki pa ji sledimo le čez most do naslednje hiše (Sevnica). Takoj za hišo zavijemo desno navzdol do potoka in ga prečimo (uporabo razpadajoče brvi odsvetujem). Preko potoka se nadaljuje stezica, ki nas kmalu pripelje do visečega mostu čez Idrijco pri Kurniku (258m). Proti izhodišču se vračamo po asfaltni cesti, a le do Želina oziroma do mostu za Jagršče. Tu spet prečimo Idrijco in se povzpnemo do prve hiše, kjer jo uberemo po spodnji makadamski cesti do mostu čez Otuško. Sledi kratek vzpon in nadaljevanje mimo Oblaka (pozor psi) po kolovozu ob Idrijci. Do Maruškovca, kjer se vrnemo na asfalt, je potrebno premagati nekaj kar strmih odsekov. Od Maruškovca do Travnika žal ne gre drugače kot po glavni cesti. Naslednji most (Travnik), pa je zopet naš. Takoj za mostom zavijemo levo in sledimo makadamu mimo Bevka in Anžona, kjer se cesta konča. Za hišo poiščemo travnat kolovoz, ki pelje le do konca senožeti. Nadaljujemo pa po lepi stezici tik ob Idrijci, ki se konča pri visečem mostu. Zavijemo desno navzgor po makadamski cesti, kakih dvesto dolžinskih metrom. Malo pred desnim ovinkom v grmovju levo navzdol poiščemo nadaljevanje stezice proti Rovinam. Steza se kasneje razširi v kolovoz, ki se konča v industrijski coni v Spodnji Idriji. |
|
|
|
|
|
|
Tukaj se odcepi kolovoz proti Utram
|
|
|
..., ki se kmalu spremeni v stezico
|
|
|
..., ko pa zmanjka še stezice, jo uberemo po travniku...
|
|
|
|
|
|
Pod domačijo Rob poiščemo začetek steze proti Šebreljam
|
|
|
Brvi v grapah ne vlivajo zaupanja, zato jih raje prečimo peš
|
|
|
|
|
|
Odcep proti Pšenkarju - spodnja je prava
|
|
|
Senik pod Kolovrati - desno navzgor
|
|
|
Odcep za Burjo - desno navzgor
|
|
|
Tukaj pridemo v Jagršče
|
|
|
Pogled na Šebrelje in Kurji vrh. Globoko pod nami je grapa Sevnica.
|
|
|
Puščice nakazujejo začetek steze proti Jelju, tik pred koncem kolovoza.
|
|
|
Mestoma strma steza...
|
|
|
... v deželi res ne vemo kje :-) ...
|
|
|
... nas kmalu pripelje na Jelje...
|
|
Spisal DEPRESIJA na dan nedelja, 7. avgust 2005
|
Izjemno, res izjemno lepo izbrana trasa!! Dodelan vsak detajl (odsek) .. pohvala avtorju/avtorici! Od Oblakovega vrha dalje sem užival vsak trenutek, vsak meter ... višinski in dolžinski .. ;)
Rad bi le nekaj pripomnil ... Malo je manjkalo da ture nebi mogel izpeljat kot sem si jo želel (po opisu) .. Na kmetiji Rob je namreč gospodar kr malo nejevoljno 'mencal' ko je dojel kje mislim nadaljevati pot. Že takoj mi je začel kazat 'obvoze' in prepričevat da bom glih tako prišel tam kjer želim .. No, z malo 'diplomacije' in eno majhno nedolžno lažjo, ki se je nehote prikradla med najinim pogovorom ... se je le 'omehčal' in celo izklopil el.pastirja in mi pomagal bicikl spravit čez. Da ne bo nesporazumov.. gospadar je čisto kul!! Ampak sem siguren, da če bi bila tam malo večja skupina kolesarjev, da se nebi tako končalo, vsaj dokler je tam el.pastir... Mogoče bi bilo dobro navest še kakšne druge alternative dostopa do te famozne prečke Rob-V Ložku ... Zgolj preventivno ... Mogoče celo v 'sodelovanju' z gospodarjem, da se izognemo kakšnim nezaželjenim zapletom v prihodnosti.
Še zgolj opozorilo 'nejevernim' Tomažem .. :)) .. Od Kurnika dalje poteka najprej lepa singla, potem pa nekoliko (vedno) slabša ... ki bo zavedla še marsikoga. Le-ta se konča v nepremostljivi skalni stopnji slabe 2km naprej. 'Divji' spust do struge, prečkanje reke Idrijce in 'plezanje' nazaj na asf.cesto je posebno doživetje, ki ni za vsakogar. Še posebno če letni čas ni primeren obveznemu namakanju nog in če je utrujenost že na 'pohodu' ... |
|
Spisal Jirži na dan nedelja, 14. maj 2006
|
Jure je poslal tudi višinski profil. |
|
Spisal Matej Pivec na dan sreda, 18. julij 2007
|
Turo smo prvič vozili lani 31.10. Zaradi kratkega dne, in ker je sledila noč čarovnic, smo turo malo skrajšali. Od Mažgona smo šli direktno po cesti v Jagršče. Potem, ko smo prišli mimo Jelja do potoka Sevnica, pa smo šli po najkrajši poti do Idrijce in preko mostu (Log?), potem pa ves čas po asfaltu do izhodišča.
Letos pa smo prevozili celotni del ture od Oblakovega vrha pa do izhodišča po opisu. Res enkratno doživetje. Na Kmetiji Rob, nam je gospodar ponujal vse mogoče: »od žganja naprej«. Zadovoljni smo bili s sokom. Na kmetiji Pstota, živita dva samotarja. Skuhala sta nam odlično turško kavo in zvili smo enega »Samsona«. Od Pstote do Drage je pri prehodu čez grapo nov most (iz nagnoja!). Stezica pa je skoraj v celoti prevozna, če imaš dovolj sape.
Pri kmetiji Močnik nas je spet gostil prijazen domačin. Voda in ena smotka. Pri spustu na Jelje smo do skrajnosti preoblikovali en zadnji menjalnik vrste XT. Na samem Jeju pa smo imeli še gumidefekt. Preko potoka Sevnica (v opisu: uporabo razpadajoče brvi odsvetujem) je nov most. Potem gre do izhodišča po opisu brez problema. Za nekaj prehodov preko hudournikov malo sestopiš.
Turo toplo priporočam. Ni pa primerna za večje skupine.
Lep pozdrav: Matej - Tič
|
|
Spisal Nejc na dan sreda, 22. avgust 2007
|
Najprej bi želeli pohvaliti Jureta (in komentatorje) za najdbo te prečudovite ture saj smo po dolgem času uživali v prijetnih presenečenjih, ki jih navadno nudi noviteta. Prav neverjetno je kako lahko človek na dopustniški nedeljski dan uživa v vseh pogledih gorskega kolesarjenja; razgledih, spokojni naravi, fantastičnih "single trail-ih", samoti in pa izredni prijaznosti domačinov. Lahko bi rekli da gre za kraje kjer je sebičnost še tuja in čas ni osnovno gibalo življenja. Pod takimi vtisi nam je uspelo Simonovo smolo z zlomljenim menjalnikom pretvoriti v dodatno doživetje. Turo smo morali skrajšati in izpustiti okljukek do Jagršč. Zato smo se spustili po markirani poti, ki se začne kakih 300 m pred cerkvijo Sv. Vida (Janeza Krstnika) in se konča pri domačiji v Logu, ki je blizu vasi Reka. Vsi smo se strinjali, da gre za eno najlepših poti, ki smo jo kdaj koli vozili čeprav je spusta le 300 v.m. Dolg celotne ture je ostal in zagotovo se v kratkem vrnemo. Uživali smo Simon, Johan in Nejc.
Nekaj foto zapisov je na naslednji povezavi. |
|
Spisal Miha na dan torek, 16. november 2010
|
Minulo soboto smo odpeljali zgoraj opisano turo. Zaradi precej jesenskega vremena je pot na določenih gozdnih delih kjer so pod listjem preperele veje zelo gladka. Pohvala avtorju za zelo lepo turo. Če ne bi dela ture zgrešili bi bila še lepša.
Nekaj slik je na http://bikebook.si/ |
|
|
|