Blegoš in Porezen II
Opis vzpona na Porezen preko Blegoša poišči pri turi Blegoš in Porezen (27.7.2000), zato sledi le opis spusta in povratka. Na Porezen se z Velbnika nisem vzpel, ker sem ga v zadnjem času že nekajkrat obiskal, pač pa sem zavil levo do lovske koče, kjer imajo napeljano vodo iz izvira, kar pride v vročih dneh še kako prav. Z mlajšim lovcem, ki sem ga srečal pri koči sva udarila debato o skritih in malo manj skritih poteh po okolici. Od koče greš nato malo navzgor po mulatjerci, dokler ne prideš do odcepa poti, ki zavije desno dol. Prvih nekaj metrov spusta je zoprnih, ker so narejene nekakšne stopnice, nato pa spust postane pravi užitek. Če je čas pravi, se lahko sredi spusta posladkaš še z malinami. Kmalu se pripelješ na velik travnik, na katerem je poti konec in po njem se spustiš po kolovozu, ki pripelje na makadamsko pot. To le prečkaš in nadaljuješ spust skozi gozd. Bodi pozoren(na) na markacije, ki te vodijo po mestoma precej zaraščeni poti. Niže prečkaš še eno cesto, nato pa pot postane za nekaj metrov ob grapi nevozna. Malo niže se spet da peljati in kmalu se pripelješ na travnik nad vasjo Poljane. V vasi greš levo po zgornji cesti in kmalu ujameš markiran kolovoz, ki te v lepem prečenju pripelje do parkirišča, kjer je izhodišče za obisk bolnice Franje. Po morebitnem obisku Franje nadaljuješ s parkirišča navzgor po ozki cesti. Malo više zaviješ na levem ovinku desno na kolovoz, ki te v lažjem vzponu pripelje do Novakov. Tam prideš na cesto Cerkno-Črni vrh in greš po njej navzgor do prve leve serpentine. Tu se desno odcepi cesta do vasi V Potoku. Za odcepom zaviješ znova desno na spodnjo pot, ki se začne kmalu vzpenjati. Na naslednjem razcepu greš levo, nato te do prevala Mrovljev Grič čaka še nekaj kar strmih klancev. Na prevalu greš desno in se v hitrem spustu po dolinici spustiš do kmetije Joškovec v dolini Podplečice. Zaviješ levo in nadaljuješ spust do doline Kopačnice, ki te pripelje do Hotavelj. V Hotavljah prideš do ceste Gorenja Vas-Žiri, po kateri pa ti ni treba peljati. Takoj za gostilno na desni Poljanščico prečka simpatičen lesen most, na drugi strani reke pa te čaka sprehajalcem in kolesarjem namenjena pot vse do Gorenje vasi. Če imaš vsega dovolj, se do izhodišča vrni kar po glavni cesti, če pa se, tako kot jaz, po njih ne voziš prav rad, pa se prvemu delu ceste do Srednje vasi lahko ogneš po levi strani, nato pa v Srednji vasi zavij desno proti Žabji vasi. Tam na levi najdeš cesto skozi gozd, ki te pripelje vse do Hotovlje. Zaviješ desno, kmalu pa opaziš odcep levo, ki je označen celo kot kolesarska pot do Visokega. Po njej se udobno pripelješ do Tavčarjevevega dvorca, nato pa je le treba na glavno cesto in po njej do izhodišča.
Mene pa je v Visokem prvič do sedaj z avtom pobrala Tanja, ker nisem mogel več naprej. No, na srečo nisem obnemogel, pač pa so mi jo zagodle ose. V Žabji vasi sem namreč zgrešil odcep ceste proti Hotovlji in zavil levo na kolovoz takoj za prvo hišo. Sredi polja, ko je kolovoza zmanjkalo, sem spoznal zmoto, zato sem prečil skozi gozdiček do prave ceste. Vmes pa sem nevede stopil v osje gnezdo in jo odnesel z tremi piki v levi gleženj. Najprej sem mislil, da me je pičila kača, tako me je usekalo, vendar je mrtva osa na nogavici na srečo pričala drugače. Vseeno me je noga vse bolj bolela in tudi zatekala, zato sem imel pri Visokem bolečine dovolj. Po telefonu sem poklical Tanjo, sam pa odšel do prihoda pomoči nogo hladit v Poljanščico. Tako se je tura predčasno končala, cel večer in še naslednji dan pa sem preživel v družbi mrzlih obkladkov. Hitra terapija se je še kar obnesla in vnetja ni bilo, le oteklina mi je nekaj naslednjih dni preprečevala obuvanje kolesarskih čevljev.