| Ture
>> Ture v Sloveniji >> Okoli Ratitovca |
| Okoli Ratitovca |
|
 |
| |
| :: Datum izvedbe :: |
| četrtek, 13. julij 2000 |
| :: Kratek opis :: |
| Dolga tura prek Jelovice in krožno okoli Ratitovca |
| :: Opis poti :: |
| Spodnja Lipnica - mimo planine Talež - Žnidarjeva planina - mimo Oblakove planine - pod Vršan vrhom - Gladka dolina - Rovtarica - proti Bitenjski planini - prvi odcep levo v smeri kažipota za Ratitovec - pod Javorjim vrhom - pod Milim pogledom - mimo odcepa proti Ratitovcu - na prvem odcepu levo gor - mimo Čukove konte - pod vrhom Štonah - stik z cesto Bohinjska Bistrica-Soriška planina - levo proti Sorici - spust do odcepa levo proti Danjam malo nad Zgornjo Sorico - po zgornji cesti do Zgornjih Danj - Zabrdo - Torka - sedlo Povden - spust po kolovozu v Prtovč - levo na gozdno cesto pri seniku v smeri lovske koče - vzpon ves čas naravnost navzgor do izravnave pod Kosmatim vrhom - spust do močvirja Ledine in levo na križišču - stik s cesto Bohinjska Bistrica-Železniki - levo in takoj desno proti Dražgoški gori - pod Vratni robom - levo na razcepu pri planini Kališnik - levo na razcepu pod Homom - desno na naslednjem razcepu - spust do Jamnika - levo in spust proti Kropi - Kamna Gorica - Spodnja Lipnica |
| :: Opis ture :: |
Kljub visokemu poletju ni vreme zadnje čase prav nič poletno. Je pa relativno hladno vreme precej primerno za razne malo težje ture, ki so sicer v pravi poletni vročini težko izvedljive. Na tej turi je vreme občasno celo pretiravalo in nekatere vzpone sem kolesaril kar v flisu. Kljub temu se je tura izkazala za zelo lepo, vendar precej dolgo in naporno. Dejansko je kombinacija treh tur, dveh iz Stmih kolesnic, Danje in Dražgoška gora ter moje ture na Ratitovec. Najboljše pri vsem tem pa je to, da od vseh pobere ravno najlepše dele in se skoraj povsem izogne asfaltu in glavnim cestam.
Logično izhodišče je sicer Spodnja Lipnica, kjer je ravno nasproti odcepa za Jelovico pri gostilni veliko prakirišče, vendar sem avto pustil malo prej, na razcepu cest proti Kropi in Kamni Gorici, ker sem hotel prve kilometre po asfaltu narediti raje prej kot na zaključku. Kmalu te sprejmejo lepi jelovški gozdovi in v prijetnem in ne prestrmem kolesarjenju mimo planine Talež in Oblakove planine se pripelješ do sedlca pod Vršan vrhom z lepim razgledom po dolini Save Bohinjke, Pokljuki in Julijcih. Sledi hitri spust do Rovtarice. Tu zapustiš še zadnje ostanke civilizacije in se skozi zelo lepe gozdove vzpenjaš do sedla pod hribom Mili pogled, ki je tudi najvišja točka ture. Sledi dolg, mestoma razgleden spust mimo odcepa ceste proti planini Pečana pod Ratitovcem in naprej do odcepa ceste levo gor, ki je bližnjica do ceste na Sorico. Po dolgem prečenju, ki gre večinoma navzdol, prideš do stika s cesto Bohinjska Bistrica-Soriška planina. Po kratkem vzponu prideš do sedla pri Soriški planini. Tu me je ujela prva nevihtica, ki se ji je pridružila še sodra. Nevihto sem prevedril pod streho, mi je pa dodobra pokvarila hiter spust s Soriške planine proti Zgornji Sorici. Moker asfalt ni najbolj primeren za hitrosti, ki jih lahko dosežeš na spustu. Malo nad Zgornjo Sorico se levo odcepita dve cesti, ena asfaltna in ena makadamska. Slednja je začetek lepega panoramskega prečenja južnih pobočij Ratitovca, z zelo lepimi razgledi na Porezen, Blegoš in dolino Selške Sore. Vsekakor najlepši del ture; ob poti kar mrgoli skritih kotičkov, primernih za počitek in uživanje na soncu. Pri Torki te čaka malo daljši vzpon, ki pripelje na sedlo Povden. Tu se začne strm spust po kamnitem in pogosto mokrem kolovozu, ki te pripelje do gorske vasice Prtovč, sicer znane kot izhodišče za vzpone na Ratitovec. Tudi druga nevihtica je imela dober tajming, ujela me je prav pri seniku v Prtovču, kjer je odcep poti nazaj proti Jelovici. Tudi v drugo mi sodra ni mogla do živega. Krajši predah pa je prišel zelo prav, v nadaljevanju me je namreč čakal skoraj 400 metrski vzpon preko vzhodnih pobočij Ratitovca do planote pod Kosmatim vrhom. Tu sem prijetno presenečen srečal gorskega kolesarja, ki je prišel z druge strani. Malo sem mu pomagal razrešiti nekaj orientacijskih težav, malo sva se pomenila in se nato odpeljala vsak v svojo stran. Čakal me je zelo lep spust po dobrem kolovozu do močvirja Ledine in od tu do stika s cesto Bohinjska Bistrica-Železniki. Cesto le prečkaš; nekaj metrov više se namreč takoj odcepi cesta proti Dražgoški gori. Po zložnem vzponu po zelo ovinkasti cesti, ki prečka nekaj grap, te malo preseneti zelo strm asfaltni klanec, eden najstmejših, kar sem jih videl asfaltiranih. Pod Vratnim robom dosežeš najvišjo točko Dražgoške gore in začne se več ali manj spust, vmes pa je treba premagati še nekaj krajših klancev. Razcep štirih cest je le na zemljevidu in prvo omembe vredno križišče je šele pri planini Kališnik. Tu greš levo in po dalšem lepem spustu prideš do naslednjega razcepa pod Homom. Desna pot vodi v Dražgoše, sam pa sem izbral prečnico, ki v lepem najprej v rahlem vzponu, nato pa v lepem spustu pripelje do Jamnika. Če ti je ostali še nekaj časa, toplo priporočam obisk cerkvice Sv. Primoža na koncu slikovitega grebenčka. Z glavne ceste zaviješ ostro desno navzdol in pri prvih hišah levo na kolovoz, ki pripelje do začetka grebena. Grebenček je poln lepih razgledov na vse strani. Ko se vračaš, na začetku grebena namesto nazaj proti Jamniku raje zavij desno na ozko pot, pravo mulatjero, ki te nad stmimi pobočji mimo kmetije Kolombart pripelje nazaj na glavno cesto. Zelo lep in priporočljiv ovinek. Od tam te čaka le še zelo(!) hiter spust po serpentinasti cesti do Krope in naprej do izhodišča.
Vsekakor tura, ki je precej več, kot le preizkus kondicije. Na turi sem se toliko naužil lepe narave, razgledov, lepih vzponov in spustov (in vremenskih preobratov, :)), da sem še nekaj naslednjih dni podoživljal vtise in občutke. |
|
|
|
Ob turi ni posebnih zanimivosti ali pa še niso vnešene! |
|
|
| |
|
|
Spisal(a) Oskar na dan ponedeljek, 19. julij 2004
|
To soboto (17.julija 04) sem se odlocil za to, lahko bi jo imenoval
veleturco. Opis: dolga in naporna. Mnogo lazje bi mi bilo, ce bi bile na kljucnih mestih se informacije o dolzini v km in nadmorski visini. Parkrat sem zasel, tako da sem naredil cca 95 km, pa se ponoci sem prisel v Kropo. Drugace je pa to res ena zelo lepa, sicer zaradi dolzine naporna turca.
Parkiral sem v Lipnici na velikem parkiriscu pred tovarno Mehanizmi. Priporocljivo je turco zaceti zgodaj, da se lahko bolj brezskrbno predajas lepotam ture, pa se prevec hiteti ti ni treba.
Predlog: Potencialnim ponavljalcem katere koli od opisanih turc predlagam, da si na kljucnih mestih zapisejo razdalje od izhodisca in nadmorsko visino, avtor pa bi le-te podatke samo vnesel v opise poti. Tako bi nastal res bike-friendly vodnicek.
Vsa pohvala avtorju za trud in stevilne lepe turce, ki jih z veseljem prevozim, lp Oskar. |
| |
|
