| Ture
>> Ture v Sloveniji >> Rut in Stržišče |
| Rut in Stržišče |
|
 |
| |
| :: Datum izvedbe :: |
| četrtek, 10. avgust 2000 |
| :: Kratek opis :: |
| Po stari mulatjeri visoko pod Bohinjskimi hribi od Ruta do Petrovega Brda |
| :: Opis poti :: |
| Hudajužna - Koritnica - po dolini Koritnice do Ruta - po gozdni cesti nazvgor v smeri Rodice - na ostrem levem ovinku desno dol v smeri Stržišča - po mulatjeri pod hribom Lajte - na križišču treh cest in mulatjere osto levo gor do Stržiške planine - nazaj dol do križišča - na križišču po peš poti oz. Nadaljevanju mulatjere do Stržišča - cerkev Sv. Ožbolt - Kal - Sedlo - lavo dol v smeri rdeče-rumenih markacij - zapuščena kmetija Povdna - kmetija Kocenpohar - na stiku s asfaltom levo gor - Bača pri Podbrdu - kmetija Jolpak - po cesti dol do križišča pri porušeni zgradbi - levo in kmalu desno na staro vojaško cesto do Petrovega Brda - na Petrovem Brdu desno navzdol in po glavni cesti skozi Podbrdo nazaj do izhodišča |
| :: Opis ture :: |
Najbolj spektakularna tura v Strmih kolesnicah je vsekakor dolgo prečenje bohinjskih hribov po stari italijanski mulatjeri od planine Razor do Petrovega Brda. Dela te poti se dotakne tudi tura Stržišče in Rut, vendar jo Paternu ubere v obratni smeri. Sam sem imel v planu ne samo pot med Stržiščem in Rutom, pač pa sem hotel zadevo podaljšati vse do Petrovega Brda in tako prevoziti drugo polovico na začetku omenjene ture. S tem bi hkrati opravil še dobro predpripravo za celotno pot, ki je v planu še letos. Zato sva se s Tanjo poti med Stržiščem in Rutom lotila v obratni smeri kot Marko. Avto sva pustila na parkirišču ob cesti malo naprej od vasi Hudajužna.
Rahel spust po glavni cesti hitro pripelje do vasi Koritnica, kjer je začetek dolge doline Koritnice. Sledi večinoma rahlo vzpenjanje, nekaj pa je tudi kratkih spustov. Sredi enega takih spustov sem presenetil veliko ujedo, ki je ob potočku nad cesto verjetno pila. Nočem preveč ugibati, vendar bi glede na velikost trupa in razpon kril morda lahko bil tudi orel. Še nekaj časa sem nato kolesaril pod vtisom pogleda na velikega ptiča. Počasi se začne kolesarjenje strmiti, vendar je vzpon do vasice Rut precej položen in nezahteven. Nad vasjo pa je občutiti težo strmih pobočij in sten grebena bohinjskih hribov. V vasi na križišču ne greš levo proti vasici Grant, pač pa kar naravnost po makadamski cesti, ki postane malo nad vasjo precej gruščnata in strma, zato je kratek del kar težko prevozljiv. Malo više pa se pot izboljša in v precej položnem vzponu po dobri cesti se počasi vzpenjaš više. Na levi serpentini se desno navzdol odcepi pot v smeri oznake za Stržišče. Sama cesta pelje še naprej povsem pod Rodico, naš odcep pa je začetek ene najlepših poti, kar sem jih srečal. Po mulatjerci poteka tudi Slovenska geološka transverzala in rdeče rumene markacije ti bodo vodilo vse do Petrovega Brda. Naša povsem gladka mulatjerca pa pelje visoko nad Rutom skozi pravi rastlinski tunel in to skoraj čisto naravnost. Prav neverjetno! Na vzhodni strani hriba Lajte pokaže narava bolj resen obraz in precej ožja pot vodi preko divjih grap in pod strmimi stenami. Vmes te malo preseneti dobro ohranjen most, nad njim pa je v skalo vzidana letnica 1931. Pri prehodu prek grap je treba mestoma peš. Kmalu se pot spet razširi in v prijetnem kolesarjenju se pripelješ na travnik, kjer je križišče treh cest in naše mulatjerce. Sam sem se iz radovednosti zapeljal še po precej gruščnatih serpentinah do konca ceste pod Stržiško planino (odcep ostro levo), vendar kakega posebnega razgleda nisem bil deležen. Je pa zato spust nazaj do križišča kar zanimiv. Tanja je medtem malo počila, nato pa sva poiskala nadaljevanje poti. Marko se v SK v Stržišče popelje kar po glavni cesti (odcep desno) in nato zavije proti dolini, midva pa sva poiskala malo skrito nadaljevanje poti proti Stržišču. Nadaljevanje je v travi na sredi med levim in desnim odcepom cest. To je tudi pravo nadaljevanje mulatjere. Mestoma je treba sestopiti, sicer pa te lep spust pripelje do Stržišča. Nadaljuješ mimo cerkve Sv. Ožbolta do vasice Kal. Na razcepu v vasi greš levo in za naslednjo hišo poiščeš znano rdeče rumeno markacijo na levi. V gozdu se pot ustrmi in do Sedla te čaka nekaj zelo konktretnih klancev. Na sedlu je klopca in primerno mesto za počitek. Skrajno leva pot pelje na Črno prst, levi kolovoz pelje neznano kam, desna pot pa se spušča v Trtnik. Prava pot je globoko vrezan kolovoz, ki se spušča levo navzdol. Na spustu na začetku motijo veje, nato pa gre pot izven useka in spust postane prav lep. Niže prideš na cesto in greš levo po njej, prečkaš nekaj podrtih dreves, nato pa sledi spust mimo zapuščene kmetije Povden do kmetije Kocenpohar. Tu sva srečala gospodarja, s katerim smo se zapletli v pomenek. Precej je bil presenečen nad pojavom kolesarjev tam, kjer so še pešci silno redki. Ker ima okoli kmetije pašnik za jelene lopatarje, je postavil precej nerodno ograjo, skozi katero pešec še gre, kolo pa malo teže. Najlaže se je lotiš s kolesom, postavljenim pokonci na zadnje kolo. Ko se nekako spraviš skozi, te na grebenčku pri kmetiji čakajo lepi pogledi naokoli. Po kratkem spustu te čaka še ena taka ograja, skozi katero je še malo teže priti, zato sva se je lotila kar tako, da sem na eni strani kolo dvignil čez, na drugi strani pa ga je prijela Tanja. Po kratkem vzponu prideš na asfalt, ki te pripelje do lepe razgledne točke na prevalu pri Bači pri Podbrdu. Pri cerkvi uloviš še zadnji del mulatjerce, ki se pri kmetiji Jolpak razširi v cesto. Po kratkem vzponu prideš do širše ceste, po kateri se spustiš desno do razcepa pri porušeni zgradbi, kjer se levo začne kajpak spet vojaška cesta, ki te v zelo položnem, precej dolgem vzponu pripelje do Petrovega Brda, kjer je tudi uradni konec dolgega prečenja. Od tu ze čaka le še nekaj kilometrov hitrega spusta do izhodišča.
Ker sva nekaj dni pred turo v kinu gledala film High Fidelity, bom zaključil v tem stilu. Vsekakor turca, ki brez problema pride v Top 10 mojih najljubših turc, predvsem zaradi mulatjerc in singlc, ki jih je vse polno. Celotno prečenje od planine Razor do Petrovega Brda pa bo verjetno prišla v Top 3 ali celo više. Komaj čakam! |
|
|
|
Ob turi ni posebnih zanimivosti ali pa še niso vnešene! |
|
|
| |
|
| |
Visokogorska vasica Rut pod bohinjskimi hribi
|
|
| |
Mulatjera se začne s pravim zelenim tunelom...
|
|
| |
|
|
| |
Pogled z poti na Rut
|
|
| |
Pri kmetiji Kocenpohar
|
|
| |
Pri Bači pri Podbrdu; zadaj je pobočje Sorice, kjer poteka tura Vrh Bače
|
|
|
Spisal(a) Nejc na dan sobota, 22. oktober 2005
|
K vasicam pod Rodico in sosednjimi hribi mi je pogled večkrat uhajal ob vzponih na Porezen in pri kolesarjenju po Šentviški planoti. Končno je prišla tudi optimistična vremenska napoved za oktoberski petek in tura je bila nared za »osvojitev«. Že pred odhodom sem se odločil povzpeti tudi na Rodico in tako turi dodati še visokogorski šarm. Še posebej me je prevzela spokojnost vasic Rut, Stržišče, Kal, Trtnik, ki so jih v davnem 13 stoletju zgradili in naselili Tirolci, poslani v te kraje kot varuhi deželnih meja. Zanimiva je tudi zgodovina vaške lipe ob cerkvi Sv. Lampreta v Rutu. Več o vasicah Grant in Rut ponuja zanimivo branje spletne strani, ki jo najdete na tem naslovu:http://users.volja.net/td_rut/
Kolesarjenje po hribih nad Baško grapo je zame vedno posebno doživetje in tudi ta tura me ni pustila ravnodušnega. Vzpon na Rodico (~ 1h30min zmernega porivanja kolesa) je ob lepem dnevu lepo nagrajen z fantastičnimi razgledi in prelepim spustom po poti pristopa. Po spustu z Rodice sem prečenje nadaljeval v smeri opisa. Opazil sem, da se je pojavilo kar nekaj novih gozdnih cest, tako da se je možno izogniti tudi spustu v Stržišče in Kal. Ste pa s tem prikrajšani za ogled teh dveh prelepih vasic in možnosti spoznavanja z izredno zanimivim lokalnim dialektom. Prečenje sem zaključil na Slemenu, kjer sem se po lepi markirani muljateri mimo vasice Trtnik spustil v Podbrdo, ki sem si ga izbral za izhodišče te ture. Mislim, da obstaja tudi kolovoz, ki se malo nad vasjo odcepi v levo in se tako lahko izognemo asfaltnemu zaključku ture. Vsekakor bi bilo potrebno o tem povprašati kakega domačina
POVZETEK - Tura prepolna lepih razgledov, prijaznih pogovorov z domačini in uživanja v spokojni tišini in miru. |
| |
|
Spisal(a) Tomo na dan četrtek, 24. avgust 2006
|
| 19.8.06 sem zvozil to lepo turo. Že nakaj časa sem si želel videti Spodnje Bohinjske gore še z druge strani, ker jih z Bohinjske vidim vsak dan. Štartal sem v Podbrdu, od koritnice pa sem šel po opisani poti. Malo sem bil razočaran nad mulatjero (če ji sploh še lahko tako rečemo) katera poteka nad vasjo Rut. Tistega rastlinskega tunela ni več, vse je zrito, posekano in mulatjero so spremenili skoraj da v gozdno cesto. To me je edino zmotilo pri tej turi. Drugače pa je tura zelo lepa, navduševala me je tišina, samota strmih grap, lepe vasice, zelo gostoljubni domačini, skratka zopet ena "bajkerska poezija". Za posladek me je na koncu čakal še vzpon z Petrovega brda na Soriško planino in seveda spust v Bohinj, kateri je bil začinjen z eno poletno plohico. |
| |
 |
|
