| Ture
>> Ture v Sloveniji >> Mokrec |
| Mokrec |
|
 |
| |
| :: Datum izvedbe :: |
| sobota, 12. maj 2001 |
| :: Kratek opis :: |
| Iz Iga na malo obljudeni hrib Mokrec |
| :: Opis poti :: |
| Ig - proti Pijavi Gorici - desno gor proti Škriljam - odcep desno na makadam po cca. 1km vzpona - desno na stiku s cesto pri kamnolomu - desno na naslednjem križišču - najprej levo in nato desno - levo na stiku z boljšo cesto - desno na kratki izravnavi - na križišču 4 cest zaviješ po srednji cesti med skrajno levo in cesto naravnost - vrh Mokreca - po isti poti nazaj do križišča štirih cest - ostro levo - spust do izravnave na križišču petih cest - levo in spust do travnika z lepo hišico - vzpon in nato spust - levo na križišču in še enkrat levo - tu prideš na cesto vzpona in po njej nazaj do izhodišča |
| :: Opis ture :: |
Na Mokrec sem se vzpel že nekajkrat, zato je to opis, ki ga dolgujem že nekaj časa. Hrib je nekako v senci višjega in bolj obiskanega soseda krima, vendar mu čar daje ravno to, da je precej manj obiskan. To pomeni, da so možnosti, da na vzponu goltaš prah, ki se dviga za turisti, rpecej majhne. Zato pa so možnosti, da vidiš kakšno divjo žival ali celo medveda, toliko večje. Pomankljivost pa je ta, da vsaj kolikor vem, Mokrec ne premore kakšnega divjega spust v dolino, kakršnih premore Krim menda kar nekaj. Če pa se motim, mi prosim sporoči. Manjša pomakjljvost je tudi nenatančen Atlas Slovenije, kjer veliko cest okoli Mokreca sploh ni vrisanih, kar vodi do manjših orientacijskih težav, se posebej, ker raznih cestic in razcepov kar mrgoli. Vendar velja, da se skoraj nobena cesta ne konča kar nekje, vse pripeljejo do kakšne širše, ki pa je ponavadi že vrisana.
Cesto, ki se iz Iga vzpenja proti Kureščku, zapustiš po kakšnem kilometru vzpona, praktično je to prvi 'resni' odcep makadamske ceste desno. Na odcepu je tudi tabla, da vožiš na lastno odgovornost (hm, na čigavo pa sem vozil do sedaj po asfaltu?). Lep makadam poteka po senci gozdov, vzponi pa niso strmi, zato je tura tudi primerno poletno razmigavanje. Kmalu prideš do ceste, ki pripelje z leve in greš po njej desno. Bolj strm vzpon te znova pripelje do križišča, kjer greš spet desno. V nadaljevanju je križišč precej, zato je zelo koristno spremljati svoj položaj na zemljevidu, čeprav precej cest manjka. Kmalu se svet odpre in na desni se pokaže sosed Krim. Na naslednjem razcepu greš desno (to križišče si velja zapomniti, ker se boš na spustu pripeljal z leve). Malo naprej je spet manjši odcep levo, ti greš naravnost. Nato se pripelješ na križišče z boljšo cesto. Po njej greš levo. Na kratki izravnavi greš zopet levo, nato pa prideš do križišča štirih cest. Na vrh Mokreca gre srednja cesta, ki je med skrajno levo in tisto naravnost in se rahlo vzpenja. Na poti do vrha boš naredil krog okoli vrha. Vrh je odprt in ponuja nekaj razgleda, vendar kaj dosti videti na žalost ni.
Na povratku se vrneš do križišča štirih cest in zaviješ ostro levo. Spust te pripelje do izravnave in križišča petih (5) cest. Greš po levi in prideš do idiličnega travnika z lepo hišico. Greš mimo nje po cesti, ki se začne vzpenjati. Kmalu se pot prevesi in začne se spust. Na prvem križišču greš desno dol, na drugem pa prideš na cesto, po kateri si se prej vzpenjal. Zopet zaviješ desno in se po smeri vzpona odpelješ do izhodišča.
Kratka in senčna pot, primerna za poletno popoldne, brez večjih zanimivosti, vendar po lepih in redko obiskanih gozdovih brez nadležnih motoriziranih turistov. |
|
|
|
Ob turi ni posebnih zanimivosti ali pa še niso vnešene! |
|
|
| |
|
|
Spisal(a) DEPRESIJA na dan torek, 29. marec 2005
|
Kot sem že nekje napisal ... organsko ne prenašam spuste po smeri vzpona! In kot je že Jirži napisal, na Mokrecu kar 'mrgoli' vlak in kolovozov. Treba je le najti pravo 'kombinacijo'. V zg. delu Mokreca nimaš kaj dosti čarat, v spodnjem pa se ti itak odpre malo morje možnosti ... pač stvar okusa.
Kot eno izmed alternativ predlagam slednje....
Pri spustu z Mokreca na prvi ostri desni serpentini (1025mnv)(to je po 500m z vrha)zavijemo levo na slabo nakazano vlako. Na začetku res zgleda malo 'čudno' ampak nadaljevanje je vedno boljše. Vlaka ima tendenco rahlo v levo in nato preide v prečko S in SZ pobočja Mokreca. Na prečki naletimo še ne en desni odcep slabe vlake - ki ga zanemarimo! Po položnem spustu pridemo na širok kolovoz. Tukaj gremo desno navzdol in pridrvimo na gozdno cesto (875mnv)(za lažjo predstavo... to je cesta ki povezuje križišče št.15 in 11 po SK). Tukaj se zavije desno navzgor po g.c ... čaka nas slabih 50vm vzpona, nato pa zopet položen spust do tiste dolinice kjer je tista hišica ki jo je že Jirži omenil (G.K.) (v bistvu ta odsek opravimo ravno v obratni smeri kot Jirži).
Takoj ko pridemo na začetek dolinice (870mnv)... se ostro levo odcepi kolovoz/vlaka, ki gre po izohipsi ... in po 500m ... zavijemo ostro desno na strmo vlako ki nas pripelje na gozdno cesto (760mnv)(Cesta ki povezuje križišče št.9 in 17 v SK). Tukaj gremo lahko zopet levo navzgor po g.c. cca 25vm ... in se potem v blagem spustu spustimo do križišča št.17 (SK)(680mnv), kjer se zopet priključimo Jiržijevi varianti.
Takoj na tem križišču zavijemo ostro desno na strm travnat kolovoz, ki se v nadaljevanju izravna in po cca 700m pridemo do naslednjega križišča kolovozov (600mnv)kjer gremo levo(!) po slabšem ... Ven pridemo točno na AP Škrilje(600mnv).
Tukaj samo prečimo glavno cesto in nadaljujemo po vasi (asfalt) vse do kapelice, kjer gremo ravno na 'makadamko' vse do zadnje hiše. Tukaj uberemo levi kolovoz ki gre rahlo navzdol. Od tukaj dalje ni več križišč vse do vasi Klada(470mnv). Ta odsek pa je pravi bombonček, kombinacija single in kolovoza, mestoma izpostavljeno. Res da je mestoma steza odnešena, parkrat se mora mestoma sestopit (grape) ... ampak nič kar bi pokvarilo dober vtis ...
V vasi Klada pa prepuščam posamezniku kam in kako ... Kot sem že zgoraj zapisal ... malo morje variant...!
Zgolj v vednost .... odsek od križ.št.17 pa do vasi Klada je Evropska pešpot E6 ...
Res je da ta 'varianta' nima idealne linije (tudi par vzpončkov vmes), se pa kar precej prevozimo po kolovozih in vlakah ... Vse vlake so dobro utrjene in relativno brez ovir (vejevje)(izjema 150m vlake pod vrhom Mokreca), uglavnem vožnja je tekoča (razen par sestopov zaradi debel). |
| |
 |
|
