| Ture
>> Ture v Sloveniji >> Čaven in Resljeva cesta |
| Čaven in Resljeva cesta |
|
 |
| |
| :: Datum izvedbe :: |
| nedelja, 27. junij 2004 |
| :: Kratek opis :: |
| Vzpon na greben Čavna po strmem kolovozu iz Vrtovina, nato spust po pešpoti na Predmejo in po stari Resljevi cesti v dolino |
| :: Opis poti :: |
| Od izhodišča pri mostu preko Hublja po glavni (lahko tudi po stranskih) cesti v smeri Nove Gorice - skozi Cesto, Dobravlje in Potoče do Vrtovina - na vrhu klančka desno gor - po cesti skozi Vrtovin in navzgor mimo zaselkov ali domačij Rebki, Črmelji, Guštini - za Guštini pri znamenju desno gor v stm klanec - nekaj metrov kasneje pred zaselkom Fevči levo na začetek makadamske ceste - po njej, dokler ne zavije izrazito desno, tam naravnost na slabši kolovoz - po njem v strmem vzponu (V5-V6) pod vznožjem Kuclja do izravnave na Vratih - po cesti rahlo navzgor do križišča pri Selovcu - desno na makadamsko cesto in po njej - na križišču desno - v daljšem vzponu navzgor do koče A. Bavčerja na Čavnu - mimo koče v smeri Predmeje - navzdol po asfaltu do krajše izravnave, kjer se na desni odcepi pešpoti na Predmejo - v strmem in kamnitev spustu (S5-S6) navzdol do skalnatega dela z velikimi balvani - pri počivališči s klopco malo niže naravnost navzdol (peš) v smeri markacij (tu je možen umik po cesti levo navzdol) - niže postane pot spet vozna (S6), kasneje zelo lepa - na koncu preko strmih stopnic (S6) do ceste na Predmeji - desno navzdol po cesti (350m) do table na desnem ovinku - levo navzdol na kolovoz in čez 15m ostro desno na staro Resljevo cesto - po njej navzdol z hitrem spustu do Gorenja (držiš se najbolj zvožene poti in smeri proti JV) - v Gorenju levo do izvira Hublja - pri izviru desno in po cesti navzdol do Ajdovščine |
| :: Opis ture :: |
Kot sem obljubil že pri prejšnji turi na Čaven, sledi sedaj druga izmed treh tur, ki bodo opisane. Druga postreže s dolgim in zahtevnim, vendar lepim, razglednim in samotnim vzponom ter lepim in dolgim spustom, ki je v gornjem delu tehnično zahteven, v spodnjem pa prav spustaško hiter.
Ko sem lani na vzponih že n-krat prevozil Resljevo cesto do Predmeje, sem razmišljal, kako bi se še drugače vzpel na Čaven. Na misel mi je prišel kolovoz, po katerem ima spust s Čavna Paternu v Strmih kolesnicah. Na spust, ki sem ga prevozil pred nekaj leti, sem imel bolj slabe spomine, ker je zelo kamnit, vendar se mi je zdelo, da pretirano strm ni, na vzponu pa kamnitost ne moti tako zelo (seveda me kamnitost spusta na sedanjem kolesu z vsemi centimetri hoda ne bi več motila, a takratno kolo z Marzocchijem Z3 z 7 cm hoda spredaj in 0 cm hoda zadaj spustu ni bilo preveč kos). Seveda mi zadeva ni dala miru in stvar je bilo treba preveriti. Kot izhodišče sem izbral že znano parkirišče poleg mosta čez Hubelj v Ajdovščini.
Žal se kolovoz začne šele visoko nad Vrtovinom, do tja pa vsaj po kartah ni kakega pametnega obvoza, zato sem se ture lotil kar po glavni cesti iz Ajdovščine v smeri Nove Gorice. Na srečo je avtocesta promet zelo razredčila in pot do Vrtovina je kar hitro minila. Do tu je po glavni cesti okoli 7 km. Vrh klančka v Vrtovinu zaviješ desno na cesto, ki najprej po ravnem pelje skozi vas, nato pa se začne vzpenjati. Slediš glavni cesti navzgor, če boš na kakem razcepu v dvomih, poglej na zemljevid, ki je čisto točen. Na izravnavi pri znamenju, malo naprej od Guštinov, zaviješ desno navzgor, nekaj metrov naprej pa levo na začetek makdamske ceste. Prvi del resnega dela vzpona poteka po pred kratkim razširjeni makadamski cesti, verjetno za potrebe gozdarjev. Na srečo je treba po gozdarski magistrali peljati le nekaj serpentin; kjer le-ta pri skladovnici hlodov zavije ostro desno, ti nadaljuješ po ožjem, vendar dobro ohranjenem kolovozu naravnost in rahlo navzgor. Zaiti na vzponu ne moreš, slediš vse strmejšem in kamnitem, vendar v celoti prevoznem, kolovozu do vznožja Kuclja, kjer se peš pot z njega dotakne kolovoza na levem ovinku. Tu se strmina unese in kolovoz postane lažje prevozen. Kak kilometer kasneje se pripelješ na Vrata, ki postrežejo z lepim razgledom na Vipavsko dolino. Tu si lahko privoščiš oddih, kajti večino vzpona je za teboj, čaka te le še lahek vzpon do koče in tisoč metrov spusta. Naj te opozorim, da se tega vzpona loti dobro kondicijsko pripravljen(a), sicer boš lep del vzpona prepešačil(a). Je sicer zelo enakomeren, vendar dolg in solidno strm, kamniti odseki pa vzpon še dodatno otežijo. Vmesnih izravnav za počitek ni. Je za razred zahtevnejši kot vzpon po Resljevi cesti na Predmejo. Kolovoz je večino vzpona lepo v senci, zato omogoča tudi vzpon v poletnih mesecih. Skupaj je vzpona po kolovozu okoli 6 km.
No, kot sem omenil, je glavnega vzpona konec in lahko se ležerno zapelješ po cesti do križišča pri hiši Selovec. Tu zaviješ desno. Čez nekaj časa je na dnu krajšega spusta križišče. Obe cesti vodita do planinske koče, jaz grem običajno po desni, ki je malo krajša. Po daljšem, vendar nezahtevnem vzponu se pripelješ do izravnave pri koči A. Bavčerja na Čavnu.
Po okrepčilu je čas za nagrado. Pri koči greš po cesti naprej v smeri V proti Predmeji. Po krajšem vzponu prideš do prevoja pri razgledni točki na desni. Po asfaltni cesti se spustiš do krajše izravnave malo niže, kjer desno opaziš markiran odcep poti proti Predmeji. Naj te opozorim, da je spust po pešpoti zelo zahteven, zato, če nisi vajen spusto težavnosti do S6, nadaljuj raje po cesti proti Predmeji. Sicer zaviješ desno in se po strmi in kamniti poti, kjer pazi in upoštevaj prednost planinecev!!, spustiš do izravnave. Tu pot zavije med kamnite balvane, kjer bo treba nekaj metrov peš. Za njimi se pot spremeni v kolovoz, po katerem se pripelješ do počivališča s klopco. Če imaš spusta (ali pešačenja :)) dovolj, se lahko po levem spodnjem kolovozu vrneš do ceste malo nad Predmejo, sicer nadaljuješ (prvih nekaj metrov zagotovo peš) naravnost navzdol po strmi gruščnati poti. Niže se pot izboljša in spet postane vozna. No, ne samo vozna, pač pa zelo lepa in tekoča. Na razcepu spredi spusta zaviješ po levi (gornji) poti. Žal se tako, kot vse lepe singlce, kmalu konča in do ceste te pripeljejo strme stopnice (S6).
Po cesti se spustiš desno kakih 350m do table na levem ovinku. Na tabli si lahko prebereš kratko zgodovino Resljeve ceste in se v mislih zahvališ Jožefu, ki je že pred več kot 150 leti mislil na gorske kolesarje :). Pri tabli torej greš levo navzdol po kolovozu in malo niže desno. Tu se začne spust po Resljevi cesti, ki je na začetku še najbolj podobna mulatjeri in se spušča v serpentinah, kasneje pa se položi in razširi. Spust je zelo hiter, pot pa večinoma pregledna in kar gladka. Ker na Predmejo pelje lepa cesta, so planinci na Resljevi cesti na srečo zelo redki, vsaj jaz še nisem srečal človeka, ki bi šel peš, seveda pa ob morebitnem srečanju s pešcem zmanjšaj hitrost in ga lepo pozdravi, da prispevaš nekaj k pozitivnem mišljenju o gorskih kolesarjih. Kje drugje bi sedaj napisal, da se spust kmalu konča, tu pa mi ni treba, ker kar traja in traja... in traja, dokler se ne pripelješ do Gorenja, kjer je veselja le konec. Spusta po Resljevi je približno 6 km. V vasi greš levo in se pustiš do izvira Hublja, tu pa desno in navzdol do izhodišča. Če najdeš iz Gorenja v Ajdovščino kak lepši spust, kot je po cesti, ga le opiši v komentarjih k turi.
Druga tura na Čaven je kombinacija težkega vzpona in najprej zahtevnega, nato hitrega spusta, na katerem vse matranje na vzponu hitro pozabiš, na koncu pa te čaka občutek, da se je za tak spust vredno potruditi in komaj čakaš na ponovitev.
Na splošno je to obrnjena Paternujeva tura na Čaven z dodatnim "ocvirkom", spustom od koče do Predmeje po singli. Taka smer ture mi je precej bolj všeč kot originalna Paternujeva. |
|
|
|
Ob turi ni posebnih zanimivosti ali pa še niso vnešene! |
|
|
| |
|
|
Spisal(a) kmet na dan četrtek, 19. maj 2005
|
Da se vsaj malo izognete prometne ceste na začetku poti, priporočam da v vasi dobravlje(tu sem jaz doma), pri zadnji hiši zavijete desno po sicer asfaltirani (ne v celoti)a neprometni cesti, proti vasi Kamnje in naprej proti Vrtovinu(vidno na zemljevidu).
Sicer pa turo priporočam, je res kul.
Lp, Mirko |
| |
|
Spisal(a) Samo na dan sobota, 15. oktober 2005
|
| Kolovoz, ki se odcepi z makadama v desnem ovinku je prevozen le še kak kilometer. Letošnje deževje je naredilo svoje in precej "razmesarilo" kolovoz. Na poti je precej kanalov od vode in kamenja, ki ti ne dovoljuje daljše vožnje kot nekaj metrov. Kmalu sem se naveličal neprestanega sestopanja s kolesa in še nekaj serpentin nadaljeval v glavnem peš. Višje postane kolovoz spet normalen. |
| |
|
Spisal(a) Samo na dan sobota, 15. oktober 2005
|
Pa še desert za zaključek ture:
V zaselku Gorenje se lahko izognemo asfaltu do Ajdovščine, tako da na vrhu klančka pri zadnji hiši zavijemo desno in mimo iste hiše nadaljujemo proti Gradiški gmajni. Pot je najprej kolovoz, ki gre ob pašniku, kasneje singlca, ki postane malo nižje precej kamnita in zahtevna. Odcepov je kar nekaj, verjetno pa vsi pripeljejo na širšo in urejeno učno-naravoslovno pot ki gre tik ob Hublju do Ajdovščine. |
| |
|
Spisal(a) Jirži na dan nedelja, 16. oktober 2005
|
| Na učno pot, ki jo omenja Samo v prejšnem komentarju, lahko prideš tudi pri mostu pri izviru Hublja. Z Gorenja se spustiš proti izviru, tik pred mostom pa zaviješ desno na učno pot, ki te večinoma ob reki pripelje do Ajdovščine. Vmes je treba na nekaj mestih peš. Ker je to peš pot, je na spustu potrebna previdnost in lepo obnašanje do pešcev. |
| |
|
Spisal(a) Primož na dan ponedeljek, 3. avgust 2009
|
Prevozil sem tole turo čisto po tracku in od odcepa z makadama pa vse do zadnje serpentine pod Kucljem je kolovoz spremenjen v hudourniško strugo in je praktično neprevozen.
Tako da za vzpon to varianto odsvetujem (če bo pa kdo vseeno rinil gor in našel moja očala, naj mi javi :)
|
| |
|
Spisal(a) Jirži na dan nedelja, 9. avgust 2009
|
| Res je, stara cesta-mulatjera se je v nekaj letih iz lepo prevozne poti spremenila v, kot pravi Primož, neprevozno hudourniško strugo. Največ zaslug za to imajo motokrosisti, ki so si pot izbrali za poligon za izživljanje. Ko so pri pobesnelem vzpenjanju (da, pri motorjih je problem vzpenjanje, ko je neznosno lahko privijati ročko za plin in oddrsati skozi ovinke) poškodovali zgornjo nosilno plast, je svoje naredila še voda. Kar ni uspelo zobu časa v desetletjih, je imbecilom na motorjih uspelo v nekaj letih. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj novih tur ni in tudi ne bo več na teh straneh. |
| |
 |
|
