 |
|||||||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||
| Ture >> Ture v Sloveniji >> Struška in Vajnež | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Struška in Vajnež | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
| Spisal(a) Jirľi na dan četrtek, 28. avgust 2003 |
| Spust od Hraąenske planine proti planini Stamare je od letos "prikrająan" za najteľje mesto. To je bil prej drop preko korenine v ostrem levem ovinku v spodnji tretjini spusta. Sedaj so jagri pot uredili in napravili obvoz okoli dropa. Zadeva je nekoliko laľja, vendar zaradi ozke potke bolj "triki". |
| Spisal(a) Žarko na dan ponedeljek, 15. september 2003 |
| Turo smo (štejerska naveza :-)) prevozili 14.9.2003. Ni kaj, lepo kot je na Karavankah še vedno bilo. Dodal bi le dve dopolnitvi opisu: -- Pri spustu pod Kamnitnikom smo se sami držali precej desno -- skoraj pravokotno na smer pastirskega stanu pri bajerju Močila (ta je viden šele ko se vzpneš po pobočju Belščice), dokler nismo pripeljali do roba "vrtače" preko katere je v daljavi vidna Hrašenska planina. Pot do nje vodi med ruševjem na južnem robu "vrtače". -- Od sedla pod Debelim brdom je markiran kolovoz precej spran in skalnat. Blata ni več, ker je voda odnesla vso zemljo. Morda nismo našli pravega odcepa na Gajškovo pot, ali pa so se zaradi gospodarskega izkoriščanja gozda in zadnjih neurij razmere v naravi precej spremenile. Če slediš spranemu udoru je v blagem desnem ovinku (višina cca 900 m) na drevesu markacija in kažipot levo, ki na videz ni razumljiv, saj pot v tej smeri ni vidna. Ko vseeno pripležeš iz udora na levi rob in zapelješ par metrov v smeri puščice, se le pokaže ozka stezica ki se blago z nekaj vzponi spušča po strmem robu proti Javorniku. |
| Spisal(a) Jirži na dan torek, 16. september 2003 |
| Yes! Žarko, bravo. Končno eden, ki je našel Hrašensko planino in spust na Stamare. Doslej so se vsi spustili po markirani poti do Urbasa. Upam, da bo še tvoj opis pripomogel k večjemu številu "uspehov". Spodnji del kolovoza pred odcepom Gajškove poti je res vsakič slabši, gozdarji in voda pot pospešeno uničujejo, vzdržuje pa ga nihče. Bo treba najti kakšno lepo alternativo. |
| Spisal(a) TTOCS na dan četrtek, 1. julij 2004 |
| Malo pozno ali ipak: lani sem bil v Zarkovi ekspediciji na Vajnezu. Res mega tura. V bistvu smo tudi mi bili tam 2x v dveh tednih: prvič iz Mojstrane-Dovška Baba-Golica-Kočna-Struška-Seča, nato zaradi teme navzdol v Javorniški rovt. Drugič iz Jesenic direkt na Kočno in po enaki poti kot je tukaj opisana na Vajnež, ter nato po Zarkovem opisu dol. Pa še Cokl je imel filmcek iz tega spusta na svoji strani. Ena izmed boljsih tur zivljenja, med naj turami pri nas. Toplo priporocam. Je pa zelo dobro imet melo nadpovprecno kondicije, da ne cijaziš in preveč pešačiš. |
| Spisal(a) DEPRESIJA na dan četrtek, 29. julij 2004 |
Strinjam se, da je Hrašensko pl. res najlažje najdet tako kot je napisal Žarko! V blagem spustu v desno okrog Kamnitnika do sp. roba male 'vrtače' (1800mnv). Enkrat ko imaš Hrašensko pl. na 'očesu' mora biti res nekaj hudo narobe s tabo če nisi sposoben pridet do nje. Uspeh zagotovljen! (od sedla pod Kamnitnikom do Hrušenske pl. je le 1.1km!). Res pa je, da je začetek steze dobro skrit v ruševju .... se pa da tudi 'prosto po Prešernu' ... vendar je malo več pešačenja in prebijanja ... Očitno sem malo bolj potrpežljive narave, saj mi je od vode razdrapan kolovoz prekipel šele tik pred koncem ... in najdel desno od le-tega lepo stezo, ki se je končala točno na križišču (900mnv), kjer se zavije desno s kolovoza na singlco za HE. Zadevo je vredno raziskat - da se najde njen začetek .... ! Kar se tiče Gajškove poti pa mislim da je dobro označena. Najprej lep velik smerokaz, nato pa par 'zmedenih' markacij (840mnv) ki ti dajo vedet da 'nekaj dogaja' in da moraš zapustiti kolovoz ... Ampak mogoče je res lahko govorit če zadevo poznaš ... |
| Spisal(a) DEPRESIJA na dan ponedeljek, 9. avgust 2004 |
| Podaljšano turo z Vajneža na Stol sem opravil lani 27.sept.03! Za nekaj sem siguren – po mojem ga ni kolesarja ki nebi, potem ko se je povzpel na Vajneža, pogledoval še proti Stolu in se spraševal 'ali bi šlo?' Nekateri so verjetno v to 'kost' korajžno zagrizli …. Za ostale, ki pa se ne morejo odločit …. Malo spodbude…! Statistika: Vajneževo sedlo (0.0km/0h) - Potoški Stol (0.5km/10min/porivanje 25v.m.) - stik s ta strmo pl. potjo ki pride od Valvazorja (2km/30min/porivanja vse skupaj za nekaj več kot 200m) - Prešernova koča (2.9km/60min/kombinacija nošenja+porivanja, nekaj več kot 200v.m. -vožnje nič spljoh). Časi niso po števcu (vključujejo počivanja in blabla s planinci). Ni ti se nujno povzpeti na Potoški Stol. Kakih 10v.m. nižje po J pobočju poteka pot....vendar je tudi greben dobro vozen. Sledi spust po travniku na prej omenjeno pot, ki v nadaljevanju več ali manj poteka po izohipsi. Na začetku je vozna, vendar v nadaljevanju vse slabše, zadnjih 100m prečke pa samo še ob kolesu. Tukaj sem jst zavil desno čez grapo na greben, kjer poteka mark. pl. pot. Napaka! (Vsaj mislim!!). Če bi se držal levo čez melišče bi verjetno glih tako pešačil, vendar bi bicikl manj nosil. Leva pot se vsaj še 50v.m. enakomerno dviga, vendar nadaljevanja nisem videl.......vseeno bi jo morebitnim ponavljalcem priporočal, ker greben direkt na kočo je res naporen!! Tukaj bi prišel prav nasvet kakšnega predhodnika!! SPUST : PREŠERNOVA KOČA - ZABREŠKA PLANINA (4.4km/950v.m./S5/cca 30 min) Prvih 100v.m. voznih, pol pa je skalnat odsek 70v.m. kjer sem jst več kot polovico prehodil. Temu odseku se lahko izogneš s prečko po travniku direkt na planino pri Finžgarjevi skali. Da ne bo pomote - tudi tukaj ne boš češenj zobal, vendar boš mogoče imel več od vožnje (v bistvi samo ugibam!!). Na odseku malo pod Finžg.skalo sem se še ene 2x sestopil za cca 10m, potem pa samo tu in tam mestoma..... 80% spusta poteka po kamniti singlci, precej pragov in ovir! - skratka idealno za lomljenje menjalnikov in zvijanje diskov (prvič sem ga še uspel naravnati, v drugo pa je bila zadeva nepopravljiva). Kakorkoli že, nižje kot greš bolj je vožnja 'tekoča'.....kar naporno ampak zelo zanimivo... Zakaj sem z opisom končal na Zabreški planini? Do tukaj pač nimaš možnosti izbire … od Zabreške pl. Dalje pa se ti odpre kar nekaj možnosti za nadaljevanje. Stvar okusa in stopnje utrujenosti …. Vsekakor ko povlečeš spust do doline imaš za sabo skoraj 1700v.m. spusta … Mislim da je 'podaljšek' ture vreden ponovitve! (seveda je to moje osebno mnenje!) |
| Spisal(a) Nejc na dan nedelja, 15. avgust 2004 |
| Moram priznati, da me je kot domačina kar malo sram, da sem s to prečudovito turo odlašal vse do danes. Turo sem končno prevozil po dne 11.8.2004. Pri spustu z planine Stamare nisem izbral Gajškove poti, po kateri smo kot pionirji večkrat korakali vsakega 25 maja, temveč spust preko Potoške planine-Valavazorja in Zabreške planine v Moste kjer živim. Ker je bilo o turi že veliko lepega napisanega, slikanega in snemanega (vsa pohvala Anžetu), je težko dodati kaj več kot to, da gre za fantastično turo, ki je vsekakor vredna ponovitve. Lepo bi se zahvalil Depresiji za lajšanje orientacijskih težav pri iskanju prehoda na Hrašensko planino. Vzpon na Stol...???. Pogled z Vajneža je res mikaven. Ker sem zasledil kar nekaj komentarjev na račun težav z iskanjem prehoda na Hrašensko planino prilagam fotografijo prehoda, ki ga lepo markira palica, fiksirana v kamnitega možica. Verjetno pa bo le-ta z novo zimo izginila. Na prvi sliki je pogled od daleč proti planini  na drugi pa začetek stezice, ki vodi do nje.  |
| Spisal(a) Nejc na dan nedelja, 5. junij 2005 |
| Vajnež - spust na Koroško Belo mimo Debelega brda in Alničja K turi je težko kaj novega dodati, kot to da je krasna v vseh pogledih. Predvsem pa je nepozabna njena izvedba v mesecu juniju ko Karavanke prekrije preproga iz raznovrstnega gorskega cvetja. Tokrat sva z Boštjanom zaokrožila nekaj prejšnih poskusov iskanja najlepšega nadaljevanja spusta s planine Stamar. Nadaljevala sva po cesti do križišča kjer se levo odcepi za Potoško planino. Tukaj zavijemo desno in nato po kakih dvesto metrih levo dol po markirani poti. Pred debelim Brdom zavijemo levo z markirane poti skozi gozdiček in prečimo do planine na J strani Debelega brda. Spodaj levo od lovske preže poiščemo nadaljevanje poti. Ko po prečenju znova pridemo na travnik se je potebno držati ves čas levega pobočja vendar postane pot v mesecu juniju zaradi visoke trave zelo slabo vidna in orientacija dokaj zapletena. Nižje postane pot zopet izrazitejša, vožnjo pa nekajkrat prekine podrto drevje malo pa jo popestrijo tudi borovi storži. Menim, da je spust mimo Debelega brda zgodaj spomladi celo lepši od tistega po Gajškovi poti je pa seveda to stvar osebnega okusa. |
| Spisal(a) Nejc na dan sobota, 2. julij 2005 |
| Vajnež – spust preko Olipove planine in Škantovega rovta na Koroško Belo Ko pomisliš, da so izpeljane že vse variante nadaljevanja spusta s planine Stamare pa se zopet najde kakšna, ki je vredna opisa. Pred kratkim sem preizkusil spust na Koroško Belo preko Zg. Rovtov (zemljevid) oz. Olipove planine (tako trdijo domačini). Spust s planine Stamare začnemo po cesti in po 1 km vožnje pridemo na višini 1340 m.n.v. do desnega ovinka (1800). Tu gremo naravnost na markirano peš pot (slabo vidne markacije) ki po nekaj 100 m postane kolovoz, ta pa se izteče na makadamsko cesto tik na začetku Olipove planine. Na levem robu planine je lepo vidna lovska preža. Tu moramo preko električnega pastirja na travnik in se po skrajni levi ali desni spustimo do spodnejga roba planine. Ko dosežemo spodnji rob planine poiščemo nekoliko desno leseno klopco za prehod preko el. pastirja, gremo preko in po 100 m pridemo do t.i. Škantovega rovta kjer je lepo urejena vikend hiška. Nadaljujemo navzdol in nekoliko levo preko travnika. Na začetku je pot nekoliko stopničasta in z dvema ali tremi serpentinami, potem pa postane lepo vozna in uživaška. Užitek prekine le prečenje hudourniške struge kjer je potrebno sestopiti za kakih 10-15 višinskih metrov. Pot se na koncu izteče na t.i. Zevnike kjer mimo vodnega zajetja pridemo na Koroško Belo, ki je pogosto izhodišče začetka ture na Vajnež. Ta spust je v poletnih dneh vsekakor primernejši od tistega pod Alničjem ali druge variante mimo Ivel, ki sta zaradi poletne vegetacije in slabo vidnih vlek orientacijsko precej zahtevna in za moj okus lepši od tistega po Gajškovi poti. Zanimivo in vsekakor lepo in orientacijsko nezahtevno nadaljevanje spusta z Vajneža (Tomaž če boš kdaj poiskusil imam tudi GPS track) |
| Spisal(a) urbe na dan sreda, 6. julij 2005 |
| Nejčev opis spusta mimo Debelega brda in Alničja na Koroško Belo bi dopolnil s slikami: – začetek spusta pod Debelim brdom http://tabla.bike.si/gallery/album856/vajnez48 – sedelce pod Debelim brdom, kjer se zavije levo proti Alničju http://tabla.bike.si/gallery/album856/vajnez41 – takole nekako zgleda spust http://tabla.bike.si/gallery/album856/vajnez44 – suha trava po kateri bajkamo http://tabla.bike.si/gallery/album856/vajnez45 |
| Spisal(a) KLEMEN na dan nedelja, 31. julij 2005 |
| Turo smo Drameljska sestava (Janez, Dejan, Pajk, Culi, Klemen) 30.07.2005 opravili z velikim navdušenjem. Opis + komentarji je sedaj tako dober, da najdeš brez problema, tudi Hrašensko planino, kjer pa so sedaj ključna mesta označena celo s trakci. Je pa uživancija prve vrste, seveda ob dobri pripravljenosti tako fizični kot tehnični (z nekaj odseki res ni heca), vse ostalo so naši predhodniki lepo opisali in nebi več dodajal. Poti so še vedno v stanju kot pravi opis ture, apak na takšnih turah je to tako in tudi to ima svoj čar. |
| Spisal(a) obelix na dan torek, 27. junij 2006 |
| Rad bi opozoril morebitne bodoče obiskovalce te trase, da je leta precej pohodniška in s kolegom sva mnenja, da bi bila trasa lepša, če bi jo obiskal kot pohodnik. Čeprav so drugi napisali, da je relativno malo pešačenja, se tukaj nebi mogel strinjati, saj sva s kolegom od, mislim da od, sedla Končna kar precej prehodila oz. preplezala, kar je bilo na trenutke v kolesarskih čevljih precej nevarno. Je pa res, da tura ponuja prelepe razglede in je zares atraktivna, pa tudi naporna. Brez problema sva našla pot gor in tudi začetek spusta, ki sem ga nekje v zgornji tretjini začinil z zoprnim padcem, tako da sva morala obrniti na makadam, kar je bila velika škoda,saj je bil pred nama najlepši del spusta po opisu prejšnih obiskovalcev. Sem pa v bolnici v Jesenicah (štirje šivi na dlani) izvedel od prijazne sestre, da je v tem koncu še veliko lepših tur, tko da se še vrnem v tiste konce. Ja, pa oskrba v KC Jesenice je res prijazna, hitra in upam da tudi dobra, tko da za vožnjo v teh koncih ni skrbi :)) SREČNO |
| Spisal(a) Jirži na dan torek, 27. junij 2006 |
| Kratek komentar obelixovem komentarju :) Tura je ocenjena kot ena najtežjih na teh straneh, ima 5 utrujenčkov, kar je največ na lestvici. In to upravičeno. Zaključek opisa, da se je ture treba lotiti odlično pripravljen in oborožen z izkušnjami podobnih tur, ni kar tako, zaradi lepšega. Le na tak način lahko turo varno odpelješ in pri tem še uživaš. Ta tura je izjemna tudi zaradi tega, ker z relativno malo pešačenja omogoča vzpon, ki je eden najvišjih, če ne kar najvišji v Sloveniji. Tudi spust je eden najzahtevnejših. Podcenjevanje pač ni ustrezen pristop za tovrstne ture. Lepota oz. atraktivnost pa je vedno subjektivna, kar lepo piše v okvirčku, ki se pokaže, če miško zadržiš na besedi atraktivnost v levem stolpcu. Moje mnenje pač je, da zasluži najvišjo oceno. |
| Spisal(a) Nejc na dan ponedeljek, 24. julij 2006 |
| Na žalost se je trasi te prelepe ture priključila tolikokrat kritizirana gozdna cesta, ki se odcepi desno kakih 200 m od konca Pustega Rovta in se konča na Belski planini oz. planini Svečica. http://tabla.mtb.si/gallery/album1475 Graditelji in sponzorji so prekrasnemu naravnemu okolju s tem zadali grdo rano, ki se ne zacelila še mnogo let. Kako zmotna pa je bila razlaga o ekonomski upravičenost gradnje te ceste, pa je pokazalo letošnje sušno poletje, ko je planina ostala brez vode in jo tja dovažajo v cisternah!? Popolnoma brez vode je tudi pl. Seče, ki spada v isti pašni rajon. Ob zavedanju, da je v nižje ležečih predelih gornjesavske doline kup opuščenih travnikov in planin se je ta gradnja dokončno izkazala kot popolnoma absurdna. S kolesarskega vidika pa izbira tega pristopa pomeni kar nekaj skrajšanja poti in nič porivanja kolesa. Ob tem pa boste prikrajšani za lepote Sedla Kočna, ki je še posebej izrazite, če se odločite za pristop mimo Ptičjega vrha. No jaz bom ostal pri klasiki! |
| Spisal(a) GorazdZ. na dan sobota, 19. maj 2007 |
| Mogoče v pomoč pri iskanju Hrašenske planine. Opisi zgoraj so sedaj dobri. Da pa veš, da si na pravi poti imaš hitro v ruševju skoti katerega se pelješ prvega možica, sledijo še trije in v zadnjem je dober meter velika palica. Tako ti na lep način kažejo pravo pot. Za te lepe oznake je najbrž "kriv" Nejc. |
| Spisal(a) Jože Rovan na dan ponedeljek, 16. julij 2007 |
| Struška in pobočje Belščice sta moja stara znanca, tada doslej le s turnimi smučmi. Poleti so imeli vselej prednost Julijci, vse dokler nisem sedel na gorsko kolo. Za kolo pa so Karavanke kot naročene. Opis ti ne da miru, dokler ne greš gor. Žarkotovo dopolnilo pa je rešilo tudi vse probleme orientacije - s sedla med Kamnitnikom in koto XXV/232 desno rahlo navzdol okrog Kamnitnika, dokler ne zagledaš vrtače, v njej pa ostanke iz kamenja zloženih zidov (suhi zid, najbrž zaklon za živino). Na Z-SZ je že tudi vidna Hrašenska planina. Od vrtače slediš direktno navzdol rahlo izraženemu slemenu z nekaj zaplatami ruševja vse do meje strnjenega ruševja, nato pa zaviješ ostro desno in ujameš stezico, ki se blago spusti na Hrašensko planino. Pot je sedaj na tem odseku tudi zasilno označena z rdečimi trakovi na potaknjenih palicah in rušju. Hoje je od sedla Kočna precej, toda ko ti že malo presede, vselej pride nagrada, kislo mleko na Belski planini, novi razgledi, lepo vozni odseki. Spust z Vajneža pa povrne vse napore, vijugal sem med ovcami, gledale so me kot bi prišel z drugega planeta. Srečal sem obilo pohodnikov, a niti ene žal besede, le prijazen pozdrav in priznanje. |
| Spisal(a) zelenec1 na dan sreda, 13. avgust 2008 |
| zares fenomenalna tura!!! Naj dodam, da z GPS trackom zadeva poteka brez problemov (če ga kdo rabi). Tura je res precej zahtevna, očitno pa imam glede na predhodnike malo več kondicije, saj sem jo skoraj v celoti prevozil, tudi iz sedla na Vajnež (ednini malo daljši del za pešačenje je bil tik nad planino Seča - cca 50 m in na preval pod Kamnitnikom - cca 30 višincev, ostalo so bili prehodi preko skal, ki pa jih je le nekaj). |
 |